Če se je Slovenski knjižni sejem zadnja leta lahko pohvalil s 30.000 obiskovalci in več kot 300 dogodki, je nova realnost bistveno drugačna. Število letošnjih dogodkov, ki se bodo seveda preselili na splet, bo precej manjše in bolj »domače«. Posebna pozornost bo pripadla jubilantu, osemdesetletnemu pesniku Niku Grafenauerju, ob njem pa še priljubljenemu piscu kriminalk Tadeju Golobu, ki okreva po padcu v gorah.

Domači strokovnjaki, med njimi Miha Kovač, Tina Popovič in Renata Zamida, se bodo ozrli na prednosti in pasti spletnih knjižnih sejmov, okrogla miza pa bo posvečena vprašanju, ali pri nakupu na spletu res štejeta samo še cena in hitrost in pri tem povsem pozabimo na celostno nakupovalno izkušnjo. Čez slovenske meje bodo segli pogovori o delovanju španskega založništva in skrivnostih norveškega knjižnega uspeha, sicer pa vsaka od založb – tudi letos jih bo sodelovalo približno sto – pripravlja predstavitve svojih knjig. »Pričakujemo najmanj enako število obiskovalcev kot na živem sejmu in približno tretjino 'živega' prometa,« ob tem pravi predsednik upravnega odbora SKS Zdravko Kafol.

Absurdne postavke

Manj optimistični so ob tej napovedi slovenski založniki, ki se lahko letošnjega virtualnega sejma udeležujejo le ob nakupu enega od treh paketov za tako imenovano e-cono, katerih cene segajo od 300 pa vse do 2700 evrov: najcenejši omogoča do 200 znakov dolg opis razstavljalca, youtube povezavo do promocijskega videa, dolgega največ 30 sekund, in še največ eno povezavo do youtube videodogodka, recimo predstavitve knjige; najdražji ponuja do 1800 znakov opisa, največ 270 sekund dolg video ter 12 posnetkov. Kar 90 odstotkov prijavljenih založb se je odločilo za najskromnejši paket; osnovno prijavo jim v celoti sofinancira Javna agencija za knjigo.

Za najmanjši paket so se odločili tudi v Cankarjevi založbi. »E-cone so bile zelo slabo konkretizirane, manjkali so promocijski načrti in celovita ponudba, iz opisov ni bilo jasno, kako bo stvar delovala na spletu,« je razočaran glavni urednik Aljoša Harlamov. Opozarja, da se sejem začenja čez dva dni, vse do včeraj pa na spletni strani še ni bilo mogoče najti ne konkretnejšega programa dogajanja ne seznama založb.

»Že leta opozarjamo na absolutno predrage postavke za udeležbo na sejmu, kot so cena razstavnega prostora, nujni vpis v spletni katalog ali pavšali za elektriko, posebej za male založbe. Letos je situacija še bolj absurdna, ker skuša organizator v 21. stoletju računati za, denimo, sekunde videov in število znakov – na internetu,« je kritična tudi urednica založbe VigeVageKnjigeAnja Golob. »Edina omembe vredna razlika med paketom za 300 in srednjim za 900 evrov je na primer ena pasica na prvi strani. Ki torej stane 600 evrov.«

Analogna publika

Kupce knjig pa bo bolj razočaralo dejstvo, da spletna platforma SKS ne ponuja enotne e-knjigarne, v kateri bi z enega mesta lahko kupili knjige različnih založb. To bi pomagalo predvsem manjšim založnikom, namesto tega pa bo ob vsaki od založb objavljena zgolj povezava do njihove spletne prodajalne. »Kaj točno je torej tu usluga, ki jo organizatorji želijo zaračunati? Bralstvo, ki nas pozna, bo prišlo neposredno na naše spletišče, ti, ki nas ne poznajo, pa nas bodo prek njihove spletne strani izjemno težko našli. Če bi SKS želel tržiti svojo blagovno znamko, bi potreboval mnogo manj analogno publiko, kot jo ima, in mnogo bolj resen pristop pri zagotavljanju obiska svoje spletne strani. Pristop in izvedba organizatorjev pa ta čas učinkujeta neresno,« še opozarja Anja Golob.

Da je videti, kot da bi koronavirus izbruhnil včeraj in organizatorje ujel povsem nepripravljene, dodaja še Harlamov, ki pogreša tudi resnejšo kampanjo nagovarjanja k nakupu knjig: »Neki množični kupec, ki ga je sejem doslej nagovarjal tako z demokratičnostjo kot komercialno usmerjenostjo, je žal premalo uzavestil založbo kot blagovno znamko, njega na sejmu zanimajo predvsem popusti in se bo najbrž zatekel le k založbam, ki bodo na vrhu seznama oziroma k največjim ponudnikom. Rednega kupca knjig in bralca, ki pozna založbe, pa uspešneje nagovarjamo prek lastnih družabnih omrežij.«

Še vedno sicer pričakuje, da bo zavihek spletne strani ponujal vsaj neki mešan izbor knjig iz posameznih založb, neko kurirano in pregledno urejeno izbiro najnovejšega ali najboljšega ali najbolj znižanega po posameznih področjih.

Najlažje bi bilo odpovedati

Zdravko Kafol očitke o prepočasnem ukrepanju in preveč tradicionalnem pristopu zavrača: »Ne gre samo za seznam povezav na založbe, temveč tudi za spremljevalne dogodke. Tudi te bi lahko izpustili, kot so jih v Göteborgu in Zagrebu, pa jih imamo, in to vrhunske. Tuje spletne platforme nismo mogli kupiti, prevesti in tehnično prilagoditi, tehniki Cankarjevega doma so začeli delati domačo spletno platformo, za Liffe je kupljena.«

Najlažje bi bilo sejem odpovedati, dodaja: »A odločili smo se, da ga izpeljemo, zaradi bralcev in založnikov, ki so letos tako ali tako v težki situaciji, saj so zaprte tudi knjigarne.«