Minister za obrambo Matej Tonin je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.

DZ je sicer na seji konec oktobra razpravljal o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Predlog je DZ zavrnil. Poleg Levice so ga podprle še LMŠ, SD in SAB, ki so menile, da je prav, da se o taki naložbi, zlasti ob drugih potrebah v epidemiji, izrečejo državljani. Medtem so v koaliciji in SNS poudarili pomen varnosti in mednarodnih zavez ter nujnost vlaganja v SV.

Luka Mesec: V soboto začetek zbiranja podpisov za začetek referendumskih postopkov

Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko (SV), ki ga je DZ sprejel danes. Zakonu nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD.

Po Mesečevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. »Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov. Vlada nam odreka investicije v številne stvari, ki bi jih krvavo potrebovali v tem trenutku,« je pojasnil Mesec.

Tudi po ocenah prvaka LMŠ Marjana Šarca je sprejem zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. Opozoril je tudi, da za nakup vojaške opreme ne potrebujejo posebnega zakona, »sploh ne takega, ki bo zavezal vse naslednje vlade«. »Prav tako ga ne potrebujemo, ker ne zaupamo, da bodo v vladi znali te nakupe izvesti tako, da ne bomo spet gledali kakšne orožarske afere,« je dodal Šarec. V LMŠ tudi ocenjujejo, da je predlog Levice za referendum popolnoma upravičen.

Tudi predsednica SD Tanja Fajon ne razume vlade, kako lahko sploh razmišlja o tako visoki investiciji v vojsko v času epidemije. »Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo,« je prepričana Fajonova. Strinja se, da potrebujemo investicije v vojsko, a so po njenem mnenju bistvene prioritete. Po ocenah Fajonove morajo imeti državljani pravico, da o tem odločajo na referendumu, zato bo SD aktivno sodelovala pri referendumskih postopkih.

V SAB poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo. A obenem opozarja na prioritete: »Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV. A tega ni za 780 milijonov evrov.« Opozorila je še na zadolževanje vlade v zadnje pol leta, »z dodatnimi 780 milijoni evrov bo ta nivo zadolževanja še veliko večji«.

Tonin je danes izrazil zadovoljstvo, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Hkrati pa je na twitterju dodal: »Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna.«

Rok za zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov je sedem dni, nato pa predsednik DZ razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma.

Vlada je sicer državnemu zboru že predlagala sprejem sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Ministrstvo za obrambo je to podkrepilo s pridobljenim pravnim mnenjem. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa Mesec napoveduje, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. DZ bo, če bodo izpolnjeni pogoji, o nedopustnosti referenduma odločal na izredni seji.

Če bi DZ prejel od državnega sveta obvestilo, da ne bo zahteval veta, ali pa bi DZ ponovno potrdil zakon na podlagi vloženega veta, bi državni zbor v čim krajšem času odločal o predlogu vladnega sklepa, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Tudi če bi bila v tem obdobju vložena pobuda za razpis referenduma, se s sprejetjem tega sklepa šteje, da ni bila vložena, sledi iz 4. odstavka 21. a člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Če se državni svet v sedemdnevnem roku po sprejetju zakona ne odzove glede na svoje pristojnosti, je pa v DZ vložena pobuda za začetek postopkov za referendum, DZ o predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma odloča takoj po izteku sedemdnevnega roka po sprejetju zakona. Če ni ne pobude za referendum ne odziva DS, postane predlog sklepa o nedopustnosti referenduma brezpredmeten, zakon pa gre v razglasitev osmi dan po sprejetju.