Naše zime naj bi bile vsaj približno snežene, a takšne že nekaj časa niso več. Toda še vedno je v nas želja po snegu, po »pravi zimi«. Dokler v naših spominih živijo snežene zime, si jih bomo verjetno želeli. Pa čeprav nam blage zime lahko konkretno zmanjšajo stroške za ogrevanje, suhe zime so prav prijetne za vse, ki se dnevno vozijo nekoliko dlje v službo, čiščenje snega in pluženje cest pa tudi nista nekaj, kar bi si prepogosto želeli doživeti. Naš izbor idealne zime je verjetno res zelo ozek. Naj zapade dovolj snega, pa ne prevečkrat, naj bo potem hladno, da ne bo samo teklo po cestah in morda ponoči zmrzovalo in ustvarjalo poledico, da se bo sneg obdržal in bi se dalo smučati, sankati, tudi sprehajati se po snegu… Skratka, zlepa nismo zadovoljni.
Povrhu vsega so take zime vse redkejše. Kdaj smo jo sploh nazadnje imeli? Dobro vprašanje! Morda v hribih še, po nižinah pa… Ste morda sploh kdaj doživeli –20 stopinj? Pa ne na kakšnem višje ležečem smučišču, ampak doma. Ali vsaj –15, da ne bom prezahteven. Zima postaja letni čas, ki si za ljudi pred, recimo, 50 leti ne bi zaslužila tega imena. Še vedno je zima, saj ni ne pomlad ne jesen, a res se je precej spremenila. V Sahari so odkrili ostanke davnih civilizacij iz časov, ko tam še ni bilo puščave. Ali bodo čez dovolj dolgo časa pri nas odkrivali zarjavele ostanke smučarskih žičnic ali vsaj teptalnikov snega?
Včasih je veljalo, da je smučanje slovenski nacionalni šport. Zdaj to skoraj zagotovo ne velja več. Kako pa naj se otroci dričajo po bregovih za svojimi domovi? Preden se preoblečejo in pripravijo opremo, sneg že skopni. Smučišča postajajo za ljudski šport počasi predraga, saj narava ne poskrbi več za vse, ampak ji moramo vse bolj pomagati, to pa stane. Dobro, samo smučanje res ni pogoj za kvalitetno in bogato življenje in očitno narod smučarjev vse bolj postaja narod kolesarjev. Ali lahko torej ob tem sklepamo, da se podnebne spremembe kažejo tudi v spremembi športnih aktivnosti?
