Minister za finance AndrejŠircelj je po današnji seji vlade na Brdu pri Kranju napovedal spremembo zakona o davku na motorna vozila. Za veliko večino avtomobilov in motornih koles se znižuje davek na motorna vozila, pri čemer se davek spreminja tako, da ne bo več temeljil na moči motorja, ampak bo osnovni in najpomembnejši kriterij emisijski standard. Obdavčitev se bo izračunala iz vsote obveznosti glede na izpuste ogljikovega dioksida in obveznosti glede na emisijski standard euro. Vsaka od obeh obveznosti se bo določila glede na vrsto goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila.

Za električna vozila davka medtem ne bo. Slovenija s tem davkom po besedah ministra sledi evropskim standardom, da je treba motorna vozila obdavčevati v odvisnosti od tega, koliko onesnažujejo okolje. Pojasnil je, da sedaj povprečni davek na vozilo znaša 460 evrov, po novem pa bo znašal 160 evrov. To pomeni skoraj trikrat manjše davčno breme. Pri vrsti goriva euro 4 je razlika v primerjavi z gorivom euro 6d pri bencinskih avtomobilih v davku 490 evrov, pri dizelskih pa 735 evrov. Stari zakon bo veljal do 31. decembra.

Vlada Janeza Janše ukinja lasten davek

Predlog ukinja tudi tako imenovani davek na luksuzna vozila. »Ti avtomobili so bili davčno preobremenjeno blago, za kar ni razloga, ker so vozila normalno blago, ki ga danes uporablja večina ljudi,« je na današnji novinarski konferenci spremembo pojasnil Šircelj. Dodatni davek na luksuzna motorna vozila je leta 2012 v sklopu varčevalnih ukrepov oziroma ukrepov, ki naj bi povečali prihodke v proračun, uvedla druga vlada Janeza Janše. Takrat je bil minister za finance Janez Šušteršič. Uvedena dajatev je veljala za vsa osebna vozila s prostornino motorja nad 2,5 litra in pa tri- oziroma štirikolesnike s prostornino večjo od enega litra. Na ta način je takratni vrh politike želel povečati proračunske prilive, hkrati pa premožnejše voznike prepričati v nakup okolju prijaznejših avtomobilov z manjšimi motorji in posledično nižjimi izpusti.

Zaradi bistveno višje obdavčitve luksuznih vozil, ponekod je skupna davčna obremenitev z vsemi davki pomenila tudi do 50 odstotkov prodajne cene, so se kupci vozil z večjo prostornino davščinam pogosto izognili z nakupom in registracijo v tujini. Posledično pa so na državni ravni izostali tudi davek na motorna vozila, davek na dodano vrednost, letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu ter stroški registracije in zavarovanja. Priljubljeni obvod premožnih so bili nakupi vozil na Slovaškem, v Nemčiji, Bosni in Hercegovini ter drugih davčno ugodnejših državah.

Manj proračunskega denarja?

Predlog torej po novem za vsa vozila določa enotni davek, s čimer pa se prenavlja tudi lestvica za odmero davka. Pri davku bodo sicer veljale določene oprostitve. Davka recimo ne bo potrebno plačati v primeru starodobnih vozil, motornih vozil, ki se uporabljajo za šport, in intervencijskih vozil. Davka prav tako ne bodo plačale družine, ki imajo tri ali več otrok in bodo motorno vozilo kupile enkrat v treh letih. Obdavčena ne bodo niti vozila, s katerimi se vozijo invalidi. Prav tako vlada poenostavlja odmero davka, vsak posameznik pa bo lahko dajatev poravnal v največ 30 dneh. Predvidena je uporaba informacijskega sistema Finančne uprave RS eDavki.

V proračun se bo zaradi zmanjšanja davka nateklo precej manj denarja, in sicer samo še 16 milijonov. »Bi pa poudaril, da je zaradi epidemije tudi na področju avtomobilizma potrošnja prebivalstva upadla,« je učinek spremembe zakona komentiral Šircelj in dodal: »Nekatere države so se odločile, da znižajo potrošne marže, v Sloveniji smo se odločili, da bistveno znižamo ta davek oziroma enega, za luksuzna vozila, celo ukinemo.« Na vprašanje, kako namerava vlada pokriti primanjkljaj od davka oziroma razliko med zdajšnjimi 45 in prihodnjimi 16 milijoni, je finančni minister odgovoril: »Mislim, da je glede na upad prodaje fizičnih oseb prav, da se poraba spodbudi. Računam, da bo ta davek eden izmed dejavnikov, ki bo spodbudil porabo. Ta je letos zastala zaradi različnih razlogov, tudi zaradi epidemije, povečali so se tudi depoziti v bankah. Glede primanjkljaja v proračunu: mislim, da se bo na dolgi rok ta primanjkljaj uskladil z večjo porabo. Mislim, da proračun ne bo prikrajšan.«