Kot so danes za STA povedali na slatinski občini, so jim na ministrstvu pojasnili, da tudi odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom določa, da omejitve iz odloka ne veljajo za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb ter za organe političnih strank.
Po oceni ministrstva tako ni ovir za izvedbo referenduma z vprašanjem: Ali ste za to, da se uveljavi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za degradirano območje starega mizarstva? Temu mnenju sta se pridružila tudi notranje ministrstvo in Državna volilna komisija.
Stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki kot sicer nepristojno telo izvedbo referenduma odsvetuje, je treba po mnenju ministrstva razumeti kot splošno priporočilo v primeru, ko zakonodaja občinskim organom dopušča arbitrarno odločitev, ali bo nek dogodek izvedla ali ne.
Gre za obliko neposredne demokracije
"V primeru naknadnega referenduma pa gre za obliko neposredne demokracije, sproženo s strani volivcev, zato občinski organi nimajo arbitrarne pravice odločati, ali in kdaj bodo referendum izvedli. Postopek sprejemanja občinskega prostorskega akta, ki je predmet referendumskega odločanja, ne more biti zaključen, dokler referendum ni izveden," so navedli na ministrstvu.
Menijo tudi, da pobuda svetniške skupine SD v slatinskem občinskem svetu za preložitev izvedbe referenduma tako nima pravne podlage, saj je pristojni občinski organ o tem že glasoval takrat, ko je sprejel splošni akt o razpisu naknadnega referenduma o prostorskem aktu in določil dan glasovanja.
Trditev o domnevni grožnji javnemu zdravju je po oceni ministrstva splošna, saj ob doslednem upoštevanju vseh priporočil NIJZ udeležba na voliščih in izvajanje nalog v volilnih odborih občanov ne bo dodatno ogrožala. Nenazadnje so v času zaostrenih zdravstvenih razmer v več občinah, kot so denimo Starše, Velenje in Ajdovščina organizirali predčasne ali nadomestne volitve, v Mestni občini Slovenj Gradec pa pravkar potekajo priprave na izvedbo nadomestnih volitev v svet vaške skupnosti.
V vsaki od občin pa je občinska volilna komisija izdala ustrezna navodila, kot so en volivec na volišču, eno glasovalno mesto na volišču, večje število pisal, ki se sproti razkužujejo, obvezna higiena rok pred vstopom na volišče, obvezne maske, plastične pregrade za volilni odbor, več dni namenjenih predčasnemu glasovanju, s spoštovanjem katerih je tveganje omejila na razumni minimum.
Pobudniki referenduma na čelu z Evo Žgajner so prepričani, da bi imel 106 metrov visok razgledni stolp velik vpliv na videz kraja, njegova postavitev pa bi bila v nasprotju z občinsko strategijo razvoja turizma, ki v ospredje postavlja butični turizem, medtem ko bi stolp privabljal predvsem enodnevne goste. Pobudo za referendum so podprle tudi stranke SD, Pirati in Dobra država.
Po oceni Žgajnerjeve bo referendum uspešen, če bo nekaj manj kot 2000 volivcev glasovalo proti postavitvi razglednega stolpa.
Slatinski župan Branko Kidrič pa po drugi strani poudarja, da bi bil razgledni stolp Kristal najvišja stavba v državi in bi predstavljala novo turistično atrakcijo Rogaške Slatine ter postal generator povečanega števila gostov. Kidrič predvideva, da bi projekt letno ustvaril vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinskem proračunu, po odbitku stroškov pa bi lahko vsako leto za razvoj turizma namenili vsaj 100.000 evrov. Na ta način trajnostnega vlaganja v turizem po besedah slatinskega župana danes delujejo vodilne turistične destinacije.
Ocenjena vrednost projekta postavitve razglednega stolpa na degradiranem območju nekdanjega mizarstva znaša 2,1 milijona evrov, sredstva naj bi prispevalo več kot 50 donatorjev, nekaj denarja naj bi prispevala tudi slatinska občina.
