Poslanci državnega zbora (DZ) so dokončali obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti in jih po pričakovanjih potrdili. Državni proračun za leto 2021 glede na sprejeti proračun iz novembra lani povečuje proračunsko porabo za približno tri milijarde evrov ali 28,8 odstotka na 13,47 milijarde evrov, medtem ko se na strani prihodkov prihodnje leto pričakuje 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj kot je bilo načrtovano lani.

Leta 2022 naj bi se v proračun steklo 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa naj bi bilo za 12,6 milijarde evrov, kar je 870,6 milijona evrov manj od izdatkov, ki so bili predvideni v lanskem predlogu sprememb proračuna 2021. Proračunski primanjkljaj naj bi se z letošnjih 4,2 milijarde evrov prihodnje leto znižal na 2,7 milijarde evrov, leta 2022 pa na na 1,6 milijarde evrov.

Šircelj: Toliko ni Slovenija še nikoli investirala

Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta v torek ob predstavitvi proračunov poslancem izpostavila predvsem rast sredstev za investicije, ob tempa opozorila, da bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU. Za investicije sta v vsakem od prihodnjih dveh let predvideni približno dve milijardi evrov sredstev, ki bosta namenjeni predvsem za zdravstvo, socialo, okolje in prometno infrastrukturo. Proračun vsebuje tudi sredstva v skupni višini kar 350 milijonov evrov za investicije v občinah. »Ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 smo povečali potrošnjo države. Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta investicijska, na drugi strani pa skrbita za blaginjo ljudi,« je povedal finančni minister, in dodal, da tako veliko Slovenija do zdaj še ni investirala.

Za financiranje odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, je Slovenija povečala zadolževanje, pri čemer pa tako Janša kot Šircelj poudarjata, da dolg države ostaja pod povprečjem EU. Delež dolga v BDP naj bi se z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov. Ker ostajajo razmere negotove, je vlada predvidela tudi dovolj veliko proračunsko rezervo. S tem bo mogoče vsaj delno ublažiti posledice krize in padec BDP, je prepričan Šircelj.

Opozicija zaskrbljena nad rekordnim zadolževanjem

V opoziciji s predstavljenim niso bili zadovoljni, zato so predlagali številne prerazporeditve. Želeli so več denarja za naložbe v zdravstvo in gradnjo domov za starejše, zaradi šolanja na daljavo so predlagali tudi več naložb na področju izobraževanja. Predvsem pa jih ob visoki rasti zadolževanja skrbi, kako bomo odplačevali dolgove. »Zavedati se moramo, da bo vsa ta sredstva treba nekoč vrniti, ter da danes z rekordnim zadolževanjem obremenjujemo naslednje generacije,« je opozoril Marko Bandelli (SAB). Vlado je pozval, naj razpoložljivi denar porabi preudarno, učinkovito in predvsem za razvoj, ki bo spodbudil oslabljeno gospodarsko aktivnost in potrošnjo prebivalstva. »Če izposojenih sredstev danes ne bomo pametno izkoristili, nam bodo čez leto, dve, tri lahko veliko breme,« je dejal Matjaž Han (SD).

V danih razmerah druge alternative za zagotovitev ustrezne ravni socialne varnosti in gospodarsko okrevanje pravzaprav ni, je na očitke o visokem zadolževanju odgovorila Monika Gregorčič (SMC). Marko Pogačnik (SDS) pa je zagotovil, da se v predlogih obe proračunov zagotavljajo bistveno višja sredstva za najbolj ranljiva področja. Med temi je naštel gospodarstvo, socialo in zdravstvo.

Zvišanje dovoljene porabe države

DZ je včeraj potrdil tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022, v katerem je med drugim predvideno zvišanje povprečnine za občine ter uskladitev pokojnin v januarju. Pokojnine se bodo januarja 2021 uskladile za 2,5 odstotka. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, pa je določen v razponu od 135 do 445 evrov. Povprečnina za občine bo za obe leti znašala 628,20 evra na prebivalca, kar je 4,24 evra več kot letos.

Poslanci so sprejeli tudi predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2022, ki določa, da se bo lahko država prihodnje leto zadolžila za 6,7 milijarde evrov, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov. Celotne javne finance bodo lahko imele tako v letu 2021 kot 2022 približno 24,9 milijarde evrov izdatkov. Javnofinančni primanjkljaj bo prihodnje leto znašal 6,6 odstotka BDP, v letu 2022 pa 4,6 odstotka.

«Zvišanje načrtovane porabe je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covida-19. Vlada se je nanje odzvala s fiskalnimi spodbudami, ki jih bo po Šircljevih besedah treba ohraniti dovolj dolgo, da se okrevanje po epidemiji ne ogrozi. Finančni minister pričakuje, da se bodo gospodarski kazalniki že prihodnje leto izboljšali, na raven iz leta 2019 pa naj bi se gospodarska aktivnost vrnila v letu 2022.