Vse se enkrat zgodi prvič. Enainsedemdesetletni Jeremy Corbyn, ki se je britanski laburistični stranki pred več kot pol stoletja pridružil še kot najstnik, se je pred tremi tedni zapisal v otoško zgodovino kot prvi bivši strankarski vodja, ki so ga (začasno) izključili iz stranke. Zgodilo se je kljub temu, da je že 46 let poslanec londonskega okrožja Islington, v katerem so ga izvolili devetkrat zapored, nazadnje decembra lani, ko je bil že peto leto vodja laburistične stranke in potencialni premier, pa ga je potem na volitvah porazil konservativni Boris Johnson.
Corbynova začasna izključitev je sprožila politični vihar in proteste levega krila laburistov in sindikatov. Razlog za izključitev je bil njegov odziv na objavo izsledkov preiskave antisemitizma v laburistični stranki. Ocenil jo je za »dramatično pretiravanje za politične potrebe«. »Bodimo jasni: en antisemit v stranki je en antisemit preveč,« je takrat dejal Corbyn, začasno izključitev iz stranke pa je sprožil z nadaljevanjem: »Številke so po mojem pretirane. Lanska raziskava javnega mnenja je pokazala, da javnost misli, da je antisemitizma osumljenih 30 odstotkov članov laburistične stranke. V resnici gre za 0,3 odstotka članov.«
Corbynov sredinski naslednik Keir Starmer je tedaj dejal, da je dan objave poročila o antisemitizmu »dan sramote za laburistično stranko«, in se globoko opravičil judovski skupnosti, Corbyna pa kritiziral, ne da bi ga imenoval. »Če ste po vsej bolečini, žalosti in dokazih v tem poročilu še vedno taki, ki mislite, da v naši stranki problem antisemitizma ne obstaja in da gre za pretiravanje in frakcijski napad, potem ste, iskreno rečeno, del problema in ne bi smeli biti niti blizu laburistični stranki,« je dejal Starmer. »Ne, nisem del problema,« se je odzval Corbyn, »zelo sem šokiran in razočaran. Antisemitizem je nedopusten v naši stranki in našem gibanju. Vse življenje sem mu nasprotoval v vseh oblikah. Kot tudi rasizmu.«
Lahko je samo neodvisni poslanec
Vodstvo stranke je zdaj obnovilo njegovo članstvo, potem ko je objavil izjavo, s katero je »želel odpraviti zmedo o tem, kaj je mislil s svojo izjavo o poročilu«. Poudaril je, da skrbi zaradi antisemitizma niso pretirane: »Želel sem poudariti, da orjaška večina članov laburistične stranke, ki je vedno bila in ostaja zavezana boju proti rasizmu, globoko nasprotuje antisemitizmu.« To in vse drugo, napisano v izjavi, je bilo dovolj za vodstvo stranke, da mu je obnovilo članstvo, premalo pa za njegovega naslednika na krmilu stranke Keira Starmerja, zato ni obnovil njegovega statusa laburističnega poslanca. Corbyn tako sme prihajati v parlament, vendar samo kot neodvisni poslanec.
Starmer je pod ogromnim pritiskom na eni strani judovske skupnosti, ki je ogorčena zaradi obnovitve Corbynovega članstva, in levega krila laburistov na drugi, ki Corbyna še vedno obožuje.
Bitka za ideološko dušo stranke
V novodobni politiki se mešajo vse vrste sovraštva, rasizem, pogosto pretirana politična korektnost, populizem in obilje laži. V takšnih časih ni enostavno ločevati dejanskega antisemitizma, ki se v britanski družbi res razrašča, in političnega obračuna med sredino in levico v laburistični stranki, ki se bojujeta za ideološko dušo stranke. Korist od tega ima samo vladajoča konservativna stranka.
Mnogi judovski aktivisti sicer branijo Corbyna. Andrew Feinsten, južnoafriški Jud, pisatelj, aktivist in nekdanji poslanec, denimo pravi, da gre za zlorabo antisemitizma za bojevanje ozkih frakcijskih političnih bojev. Ter da je Corbyn »eden od najbolj antirasističnih ljudi, kar sem jih v življenju srečal«. Pravi, da obtoževanje levičarjev, kot sta Corbyn v Britaniji in Bernie Sanders v ZDA, da so antisemiti, spodkopava boj proti dejanskemu antisemitizmu in rasizmu ter pomaga sedanji desničarski vladi v Izraelu.
