Nemška policija je prejšnji teden med kriminalnim početjem zalotila dvojico, ki so jo povezovali z več razstrelitvami bankomatov v deželi Baden-Württemberg. Tokrat je bil tarča bančni avtomat v Erligheimu. V prostor sta prinesla plinski jeklenki, s pomočjo katerih sta nameravala sprožiti eksplozijo in se dokopati do denarja. Še pravočasno so ju ustavili policisti. Čeprav je bila njuna situacija brezizhodna, se nista hotela predati. Eden se je z dolgim izvijačem v roki zagnal v uniformiranca, odjeknili so streli iz policijskega orožja, napadalec je padel in še na kraju umrl. Drugi osumljenec se je pognal v beg, a ni prišel daleč. Prostost so mu odvzeli nedaleč stran.
Med korono ni napadov
Kako pa je z razstreljevanjem bankomatov pri nas? Tik pred začetkom koronakrize, 5. marca, je okoli 3. ure počilo v Kuzmi na Goričkem. Neznanci so s pomočjo plina razstrelili bankomat, odtujili denar in pobegnili s kraja. Kolikšen plen so odnesli, policija ni sporočila. Razkrila je zgolj to, da so kriminalci na bankomatu, objektu in avtomobilu, ki je bil parkiran v bližini, povzročili za okrog 50.000 evrov škode.
Zaščitni ukrepi za preprečevanja širjenja novega koronavirusa so očitno imeli pozitivni učinek na »zdravje« slovenskega omrežja bančnih avtomatov: število nasilnih vlomov je občutno upadlo. Policijske statistike so zadnjo veliko tatvino bančnega avtomata zabeležile 30. junija v Postojni. Storilci so z mehanskim orodjem najprej vlomili v zgornji del bankomata, nato so uporabili še specialne računalniške pripomočke za krajo gotovine (t. i. jackpotting). Z denarjem v torbi so pobegnili neznano kam.
Prikladne tarče profesionalnih kriminalcev
Bančni avtomati so prikladna tarča specializiranih kriminalnih združb. Mnogi stojijo na odročnih in redko poseljenih krajih, kjer ponoči ni žive duše. Obenem blagajne hranijo veliko denarja. Slovenska policija ne vodi statističnih podatkov o povprečni višini ukradenega plena. Teh zneskov tudi ne razkrivajo oškodovane banke, ki ne želijo javno govoriti o tem, koliko denarja je v bančnih avtomatih. Podatek je strogo varovana tajnost. Dostopen je podatek Europola, da so tovrstna kazniva dejanja na območju Evrope leta 2018 povzročila več kot 36 milijonov evrov škode.
Zgovornejše številke je možno pridobiti v Nemčiji. V zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija od leta 2015 beležijo skokovit porast napadov na bančne avtomate, v tem petletnem obdobju so evidentirali 634 primerov, od tega se jih je 125 pripetilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Kriminalci so pridobili 30,6 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, torej v povprečju nekaj več kot 47 tisočakov na uspešno izvršeno tatvino.
»Trendi in načini izvrševanja kaznivih dejanj, napadov na bankomate, se z leti spreminjajo, tako v tujini kot tudi pri nas. Kot enega od načinov napadov na bankomate in tatvine denarja so storilci začeli uporabljati plinsko eksplozijo,« ugotavljajo v slovenski generalni policijski upravi. »Taka eksplozija povzroči veliko razdejanje ter poškoduje in uniči bankomat in objekt.« Storilci napadov na bankomate so praviloma tujci, člani kriminalnih združb, ki delujejo mednarodno, ne zgolj v Sloveniji.
Razkrinkali so ga z analizo DNK
Policija je pred časom zbrala dokaze o tem, da je oktobra 2018 v bankomat v Prosenjakovcih vlomil 32-letni državljan Moldavije. Začetek leta pa so policisti na počivališču Pince blizu Lendave, tik ob meji z Madžarsko, prijeli moškega, ki naj bi razstreljeval bankomate na Primorskem. Državljan Srbije je v preteklosti večkrat spreminjal svojo identiteto, za njim je bila razpisana mednarodna tiralica. Identificirali so ga z izmenjavo DNK-podatkov z Nizozemsko. Kot član organizirane hudodelske združbe naj bi sodeloval pri vlomih oziroma poskusih vloma v bankomat v Senožečah, Komnu in na Spodnjih Škofijah.
Zaščitni ukrepi zoper širjenje epidemije, ki so začasno omejili potovanja v Evropi, so začasno otežili delovanje kriminalnih združb. Niso pa jih ustavili. Slovenska policija je letos zabeležila dva uspešno izvedena napada na bankomat, enega s plinsko eksplozijo in enega z orodjem, v šestih primerih so vlomi ostali pri poskusu. Lani je bilo pet napadov s plinsko eksplozijo, od tega v dveh primerih storilcem ni uspelo odtujiti denarja, od predlanskih 12 pa kriminalcem v sedmih primerih ni uspelo odtujiti denarja.
