Ko berem zgodovino Orbana, mi deluje stvar še nekako razumljiva. Človek je izkoristil tisočletno frustracijo Madžarov ob vseh njihovih porazih in osamljenosti v Evropi in jih mobiliziral na nacionalistični osnovi – za svojo korist. Ubogi J. J. pa sledi velikemu vzorniku, prepričan, da bo na enak način dosegel enako v Sloveniji. Pri tem pozablja, da ima Slovenija povsem drugačno genezo, da večine Slovencev nikoli ni zaslepil nacionalizem (dokaz je Jelinčičeva SNS), namerno pa pozablja tudi dejstvo, da ima za sabo manj kot 20 odstotkov volilnega telesa in s tem tudi narodovega ter da mu zato nikoli ne more uspeti uresničenje svojega pokvarjenega načrta. Da tak človek kritizira Evropo zaradi njenih očitkov pomanjkanja vladavine prava na Madžarskem in Poljskem, pa je sprevrženo do nebes (v katera veliki vodja vedno bolj verjame).
Spet in spet se kaže sprevrženost politike (beri: poslancev SMC in DeSUS), ki je omogočila, da J. J. brez volitev pride do še tretjega zlorabljanja države. Zdaj je že gotovo, da se vsaj nekateri poslanci zavedajo, kako zelo so zavozili svojo politično pot, in zagotovo iščejo pot iz pasti, ki jim jo je nastavil Janša.
To, da slednji zdaj tudi uradno pelje Slovenijo stran od Evrope, pa je njegov največji zdrs, ki samo priča, da je izgubil stik z realnostjo in da smo mu Slovenci samo drobiž v poračunavanju njegovih osebnih računov in grehov. Reakcija večine Slovencev bo zagotovo sledila in zdaj se tudi potrjuje, da je delo petkovih protestnikov še kako upravičeno in vrednost narodnega buditeljstva Borisa A. Novaka in somišljenikov še kako jasnovidno in pogumno dejanje.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
