V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je poleg zagotavljanja zdravja in življenja posameznikov v tem trenutku ključno vprašanje, kako zagotoviti čim boljšo likvidnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta in obstoj podjetij. Predlog novega, že šestega protikoronskega zakona (PKP6) po njihovi oceni sicer »pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov«. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji covid-19, pa v zbornici predlagajo več amandmajev.

Pri ključnem ukrepu PKP6, torej možnosti delnega kritja fiksnih stroškov, izračuni GZS kažejo, da bi po sedanjem predlogu dobila pomoč le zelo prizadeta podjetja, ob tem pa bi ta pokrila zgolj 20 do 40 odstotkov četrtletnih oziroma 5 do 10 odstotkov letnih fiksnih stroškov. Po oceni GZS je to glede na dejanske fiksne stroške bistveno premalo, še posebej pri storitvenih in manjših podjetjih.

V GZS predlagajo, da se krog upravičenih podjetij razširi tako, da bi do pomoči lahko prišla vsa podjetja, katerim je prodaja v zadnjem četrtletju upadla za več kot 30 odstotkov. Glede na obseg padca prodaje bi uvedli tri razrede podjetij in obenem zvišali odstotek pomoči; v primeru 30- do 50-odstotnega znižanja prodaje bi višina nekritih fiksnih stroškov znašala en odstotek mesečne prodaje, pri padcu prodaje od 50 do 70 odstotkov 1,5 odstotka, ob več kot 70-odstotnem padcu prodaje pa bi se pomoč zvišala na dva odstotka nekritih fiksnih stroškov. Poleg tega bi odpravili omejitev pomoči na tisoč evrov na zaposlenega.

Po predlogu vlade bi država fiksne stroške sofinancirala podjetjem, ki so jim letni prihodki upadli za vsaj 40 odstotkov. Podjetja, katerim se bodo prihodki v zadnjem letošnjem četrtletju zmanjšali za 40 do 70 odstotkov, bi prejela povračilo v višini 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje mesečno. Za tista, ki jim bo promet padel za več kot 70 odstotkov, je ta delež določen pri 1,2 odstotka letnih prihodkov. Najvišji znesek, ki ga lahko prejmejo podjetja, je tri milijone evrov, za tista, ki so bila ustanovljena po 1. oktobru 2019 pa 800.000 evrov.

GZS za večjo dostopnost poroštvene sheme

V GZS menijo, da je treba izboljšati tudi poroštveno shemo in doseči da bo bolj dostopna manjšim podjetjem. Po njihovem predlogu se poroštvena shema in shema za odlog posojil med sabo ne bi več izključevala, poroštva za posamezen kredit pa bi se pri velikih podjetjih zvišala na 80 odstotkov glavnice kredita, pri mikro, majhnih ali srednjih podjetjih na 90 odstotkov glavnice, pri mikro in malih podjetjih z lanskimi letnimi prihodki, nižjimi od enega milijona evrov, in kreditom do 200.000 evrov, pa na 100 odstotkov glavnice

Nadomestilo plače za čakanje na delo bi se po predlogu GZS povrnilo v celotni višini in ne le v višini 80 odstotkov plače, ob tem pa se zavzemajo za podaljšanje nadomestil delavcem na začasnem čakanju na delo in nadomestil plač delavcem zaradi odrejene karantene oziroma varstva otroka ter izplačilo temeljnega dohodka do konca junija 2021.

Med svoje amandmaje je GZS uvrstila tudi predlog, da se okoliščina višje sile ob nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza vključi v interventno zakonodajo in tako omogoči delodajalcem povračilo izplačanega nadomestila plače iz državnega proračuna. V zbornici predlagajo tudi podaljšanje veljavnosti delovnih dovoljenj tujcev za šest mesecev ter preložitev uveljavitve določil zakona o minimalni plači.

Nad zakonom nezadovoljni tudi v OZS in sindikatih

Nad šestim protikoronskim zakonom so nezadovoljni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Zato še naprej vztrajajo, da država vsem tistim, ki niso po svoji krivdi zaprli svojih podjetij, v celoti pokrije stroške nadomestil plač delavcem, fiksne stroške in najemnine za poslovne prostore, obenem pa nasprotujejo temu, da bi morali delodajalci, ki ne bodo dosegli zadostnega upada prihodkov, vračati državo pomoč. Pri čakanju na delo bi bili po njihovem predlogu do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki so dejavnost odprli do konca avgusta letos, pri kritju fiksnih stroškov pa bi pomagali podjetjem z upadom prihodkov od 20 odstotkov naprej, medtem ko bi omejitev pomoči dvignili na 100 odstotkov povprečne letne plače. Tako kot v GZS tudi oni predlagajo, da se minimalna plača zamrzne za vsaj še eno leto.

V sindikatih po drugi strani opozarjajo, da zakon pozablja na socialne stiske delavcev in drugih državljanov. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) med drugim menijo, da bi moralo biti delodajalcem, ki prejemajo subvencije, prepovedano odpuščanje v času, ko prejemajo državno podporo, pa tudi še nekaj mesecev zatem. Ob tem se zavzemajo, da se delavcem, ki v času epidemije covida-19 delajo na delovnih mestih, dodeli dodatek za delo v znesku 250 evrov na mesec. Sindikati se prav tako ne strinjajo z določilom, po katerem bodo morali brezposelni sprejeti primerno zaposlitev že takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb in ne šele po poteku 3 mesecev, nasprotujejo pa tudi zaostrovanju glob v primeru javnih shodov.

Tako kot v sindikatih tudi v stranki Levica ostro zavračajo pozive k zamrznitvi minimalne plače. »Medtem ko v Nemčiji in Švici v naslednjih letih načrtujejo dvige minimalnih plač, se minister za gospodarstvo v Sloveniji s kapitalom dogovarja, kako delavce, ki v epidemiji tvegajo svojo glavo, nagraditi z znižanjem plač. V Levici se bomo poskusom znižanja minimalne plače uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, in tudi za delavce v zasebnem sektorju, ki delajo v času epidemije, predlagali krizne dodatke,« so danes zapisali v sporočilu za javnost.

Na izredni seji tudi o šolski prehrani

Poslanci bodo o predlogu PKP6 razpravljali na izredni seji DZ, ki bo 25. novembra. Na isti izredni sej bodo poslanci obravnavali tudi predlog dopolnitev zakona o šolski prehrani, ki na matičnem odboru DZ ni prejel podpore. V opoziciji so namreč predlagali, da bi se topel obrok v času šolanja na daljavo zagotovil vsem osnovnošolcem, ki bi se nanj prijavili.