Ameriški predsednik Donald Trump je kljub opozorilom iz republikanskih vrst in zveze Nato včeraj ukazal vrnitev 2500 vojakov iz Afganistana in Iraka do 15. januarja. Število ameriških vojakov v Afganistanu se bo zmanjšalo za 2000, s 4500 na 2500. Število vseh Natovih vojakov v tej državi, kjer urijo varnostne sile, bo tako padlo pod 10.000 – in delež ZDA bo le še približno četrtinski.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je še včeraj opozarjal pred »prehitrim in neusklajenim umikom«, rekoč, da bi bila cena lahko visoka, saj da bi se teroristične skupine lahko organizirale in snovale napade na zahod ali pa bi se na noge postavila Islamska država. Stoltenbergova opozorila so pomenljiva, saj je doslej zelo tehtal besede, da ne bi razjezil do Nata kritičnega ameriškega predsednika.

Trump je umik obljubljal že nekaj časa – še prejšnji mesec je dejal, da bodo do božiča doma vsi vojaki. Očitno je zato nedavno zamenjal obrambnega ministra Marka Esperja, ki ni bil naklonjen takšnemu koraku, kot mu ni naklonjen niti vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell. Ta je včeraj dejal, da bi bilo strmo zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu ali Iraku napaka.

Trumpova vlada je februarja sklenila sporazum z afganistanskimi talibani, ki predvideva popoln umik Natovih sil v štirinajstih mesecih, če se bo druga stran držala dogovorjenega. Vendar je Pentagon prav včeraj objavil poročilo, da so talibani izpeljali nekaj napadov na sile mednarodne koalicije, kar je kršitev sporazuma.

Trump je ukazal tudi umik 500 ameriških vojakov iz Iraka, kjer jih bo ostalo še 2500. Na vrhuncu jih je bilo 170.000, a so veliko večino umaknili še pred Trumpom. Ameriški vojaki tam nimajo pomembnejše vloge na terenu, so pa porok ameriške prisotnosti in zaviranja vpliva zlasti Irana.

Trumpov tiskovni predstavnik Robert O'Brien je dejal, da upa na vrnitev vseh ameriških vojakov iz Irana in Afganistana do maja. To bi moral ukazati Joe Biden. ba, agencije