Kitajska je z državami azijsko-pacifiške regije, tudi z Japonsko, Južno Korejo, Indonezijo in Avstralijo, sklenila največji trgovinski sporazum v zgodovini. Petnajst podpisnic Regijskega celovitega gospodarskega partnerstva (RCEP), kot se sporazum imenuje, združuje 30 odstotkov svetovnega prebivalstva (2,2 milijarde) in 30 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Tako močne so EU in ZDA skupaj. RCEP, ki predvideva občutno znižanje carin in skupni trg na področju investicij, telekomunikacij in avtorskih pravic, je pomemben že zato, ker se je prvič zgodilo, da so se povezala tri največja azijska gospodarstva Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Vsekakor gre za novo poglavje v gospodarskih integracijah azijsko-pacifiške regije.

Trump pomagal Kitajski

Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, ki sicer ne obsega kmetijstva, so trajala osem let. Vendar pobudnica ni bila Kitajska, ampak članice ASEAN, Združenja držav jugovzhodne Azije, kar je gospodarska, politična in vojaška zveza, ki je v času hladne vojne predvsem združevala ameriške protikomunistične zaveznice. Članice ASEAN so Tajska, Filipini, Malezija, Indonezija, Singapur, Brunej, Mjanmar, Laos, Vietnam in Kambodža. Poleg omenjene deseterice so trgovinski sporazum po videopovezavi podpisale še Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija. Zdaj ga je treba še ratificirati.

Kitajski premier Li Keqiang pravi, da je RCEP »zmaga multilateralizma in proste trgovine«. Glavno vprašanje je, kakšno vlogo bo v RCEP imel Peking. Glede na svojo veliko gospodarsko moč bi lahko brez težav prevladal v regiji. Vsekakor RCEP krepi položaj Kitajske, čeravno so Tokio, Seul in Canberra v marsičem na nasprotnih bregovih. Zahodni kritiki RCEP so celo prepričani, da je bistvo sporazuma v tem, da bo pravila azijsko-pacifiške trgovine še bolj kot doslej določala Kitajska. V Pekingu bi se za to morali zahvaliti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ker je takoj po prevzemu oblasti januarja 2017 izstopil iz Transpacifiškega partnerstva (TPP), ki ga je z državami regije prav v zavezništvu proti Kitajski pripravil njegov predhodnik Barack Obama. Azijske države pa so leta 2017 pospešile pogajanja o RCEP tudi zato, ker so hotele ohraniti gospodarsko rast, ki jo je Trumpov protekcionizem ogrožal. Najbrž bo bodoči predsednik Joe Biden poskušal obnoviti TPP in s tem ameriški vpliv v azijsko-pacifiški regiji, prizadeval si bo torej ustaviti krepitev kitajskega vpliva. RCEP bi lahko namreč oslabil zavezništvo zahodnih držav, med katere sodijo tudi Japonska, Južna Koreja in Avstralija. Če bi v naslednjih desetletjih prišlo do kitajske prevlade v svetu, bi se lahko RCEP izkazal za pomembno etapo na tej poti, na kateri Kitajska dohiteva in prehiteva zahodne države na področju tehnologije, zlasti umetne inteligence in telekomunikacijskega omrežja 5G, dolgoročno pa to lahko prispeva tudi k njeni vojaški prevladi.