Slovenska atletika je v zadnjih mesecih razdvojena. Čeprav je za njo navzlic težkim časom razmeroma uspešna rezultatska sezona in je finančno stanje stabilno. Razlog so predvsem bližajoče se predsedniške volitve, ki bodo prihodnji teden, in sicer 26. novembra. Tako je prejšnji teden določil upravni odbor Atletske zveze Slovenije, ki se je prek videokonference s prepričljivo večino (12:3) odločil, da bo novi ali stari predsednik znan še ta mesec. Spomnimo, da je ta isti upravni odbor že 5. oktobra določil, da naj bi bile volitve 22. oktobra, a jih je preprečila razglasitev epidemije novega koronavirusa. Kandidati za predsednika so Klemen Boštjančič, Roman Dobnikar, Peter Kukovica in Stojan Nikolić.

Poročali smo, da kljub zagotovilom aktualnega vodstva AZS, da nam bo na daljavo omogočilo prisotnost na seji upravnega odbora, tega ni storilo. Konec minulega tedna smo vendarle dobili posnetek seje, ki razkriva precejšnjo razdvojenost med člani 17-članskega upravnega odbora. Še posebno pa je nasprotna pola mogoče čutiti pri predsedniku Romanu Dobnikarju ter obeh podpredsednikih, Marjanu Hudeju in Stanetu Rozmanu.

Številni pomisleki

Črtomir Špacapan se je med sejo spraševal, zakaj se upravnemu odboru tako mudi na volitve, če ima aktualni predsednik mandat do januarja. »Si morda ne zaupamo? Moje mnenje je, da atletska zveza posluje dobro in stabilno,« poudarja Novogoričan. Čez dobro uro, ko je poslušal mnenja atletskih kolegov, je spremenil mnenje: »Glede na to, kako smo razklani že v upravnem odboru, je dobro, da gremo čim prej na volitve.« Roman Dobnikar mu je odgovoril, da si prizadeva za čimprejšnje volitve predvsem zato, da bo lahko novi predsednik opravljal tekoče posle, ki jih je ob koncu leta ogromno. »Ne želimo pa si, da nas nadomestijo drugi. Menim, da bomo nadaljevali svoje delo. Želim si zmagati na volitvah in vas imeti še naprej v upravnem odboru,« poudarja aktualni predsednik.

Kritičen do hitenja z volitvami je kranjski atletski delavec Dušan Prezelj: »Volitve bi lahko brez nepotrebnega hitenja izpeljali januarja. Več kot 30 let že sedim v upravnem odboru, a volitve še nikoli niso bile tako zgodaj.« Boris Dular je trenutnemu vodstvu slovenske atletike očital, da se mu tako mudi z vsem skupaj, da seja upravnega odbora ni bila sklicana sedem dni prej, kot določa statut, temveč le pet dni. »Imamo predsednika, direktorja, upravni odbor. Naj se nihče ne izgovarja, da so predčasne volitve zaradi podaljšanja pogodb s sponzorji,« poudarja Dular. Velenjski funkcionar Marjan Hudej sicer ne dvomi o regularnosti volitev na daljavo, je pa kritičen do dela atletske zveze. »V zadnjem času se nič ne pogovarjamo o atletiki, ampak se ukvarjamo sami s seboj. Čas je, da se to preneha,« trdi Hudej. Svoje mnenje o trenutnem stanju v slovenski atletiki je predstavil tudi predsednik strokovnega sveta Vladimir Kevo: »Precej smo razklani. Želim si, da bi atletska zveza še naprej poslovala normalno. Želim si legitimno izvoljenega predsednika, vseeno pa mi je, ali bo njegovo ime znano novembra, decembra ali januarja.«

Danes soočenje četverice

Kakšno je stanje na terenu? Vsi štirje predsedniški kandidati so zavihali rokave, zelo aktivni pa so tudi njihovi lobisti. Dobnikar je med sejo upravnega odbora celo dejal, da ga večkrat kličejo predstavniki klubov in mu poročajo, kako jih kličejo »kozmusi in prezlji«. Primož Kozmus in Dušan Prezelj sta namreč podpornika Klemna Boštjančiča. Stojan Nikolić je v zadnjih dneh izgubil funkcijo predsednika uprave v Holdingu Slovenske elektrarne. V teh dneh se odloča o svoji poslovni prihodnosti. Pravi, da ima nekoliko več časa, ki ga namerava posvetiti slovenski atletiki, zato se v kandidaturo podaja zelo odločno. Roman Dobnikar ves čas poudarja, da ima čisto vest in jasne smernice razvoja slovenske atletike za še en štiriletni mandat. Izjemno aktiven je tudi nekdanji predsednik AZS Peter Kukovica, ki je včeraj javnosti poslal film z jasnimi cilji in načrti, v katerem je izpostavil številna podjetja, ki bodo v primeru njegove izvolitve dvignila po njegovem mnenju prenizek proračun AZS. Zdajšnjemu vodstvu tudi očita, da so stroški delovanja zveze absolutno previsoki v primerjavi s proračunom.

Če so bile dober teden pred volitvami številne izjave predsedniških kandidatov precej diplomatske, gre vendarle v zadnjih dneh pričakovati odločnejše nastope predvsem trojice, ki se bori proti aktualnemu predsedniku. Prvo priložnost bodo imeli že danes, ko bo Slovenska tiskovna agencija organizirala skupno soočenje.

Čaleta: Volitve bodo varne in tajne

Dobro uro in pol so člani upravnega odbora Atletske zveze Slovenije razpravljali o volitvah na daljavo. Atletska zveza naj bi najela Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS), pri kateri naloge predsednika in vodja raziskovalne skupine opravlja Denis Čaleta, sicer v javnosti vselej umirjeni specialist za varnostna tveganja. Docent na fakulteti za državne in evropske študije s področja nacionalnovarnostnega sistema in evropskih varnostnih integracij je pojasnjeval, zakaj je za »ujetnike trenutnega položaja«, kot se je izrazil, najprimerneje izbrati varno in tajno pot volitev. »Platforma uporabnikom zagotavlja razmeroma prijazno okolje. Zagotavlja tudi vse standarde, ki jih zahteva statut Atletske zveze Slovenije. Vsak delegat bo napisal svoje podatke in se registriral na platformo. V primeru, da bo novega predsednika določil drugi krog, bomo v kratkem času vzpostavili nove glasovnice. Na našem inštitutu bomo storili vse, da se bodo vsi delegati ob ustreznih terminih lahko registrirali na platformo, in vsem pomagali že pred izvedbo same skupščine,« poudarja Denis Čaleta, sicer tudi funkcionar na Nogometni zvezi Slovenije, ki je prav tako prek podjetja ICS oktobra izpeljala predsedniške volitve. Ker je bil tedaj kandidat le eden (Radenko Mijatović), številni člani upravnega odbora atletske zveze menijo, da so atletske volitve s štirimi kandidati precej zahtevnejše.

Ob številnih vprašanjih in dvomih članov upravnega odbora okrog volitev na daljavo je Čaleta med drugim zagotovil, da bo imela volilna komisija, ki bo izbrana na sami skupščini, vpogled v rezultate. »Vse bo popolnoma enako, kot če bi volitve potekale v živo. Glasovi bodo prešteti in zabeleženi, ne bo pa se dalo razbrati, kateri kandidat je koga volil,« je pojasnil Čaleta in člane upravnega odbora AZS opomnil, da si lahko izberejo tudi drugo organizacijo volitev na daljavo, da pa je vsekakor cenovno ugodnejše glasovanje v živo.