Novi mehanizem za legalizacijo črnih gradenj, 2.

Poudarjamo, da z osnutkom zakona o urejanju prostora področja urejanja prostora nikakor ne spreminjamo radikalno, ampak v celoti sledimo sedaj veljavnemu zakonu o urejanja prostora (Zurep-2), ki je bil sprejet v letu 2017 in se je začel uporabljati 1. 6. 2018. Naslavljamo le tiste vsebine, ki so se v dveh letih izvajanja zakona izkazale za potrebne prenove.

Tako gradbeni zakon kot zakon o urejanju prostora sta še v pripravi. V sklopu obravnave pripomb, ki smo jih prejeli, pa so tudi pripombe, povezane s členom, ki določa lokacijsko preveritev, povezano z omogočanjem legalizacije. Tako kot vse pripombe bomo tudi te natančno preučili in v predlogu zakona oblikovali rešitev, ki bo družbeno in prostorsko najbolj sprejemljiva.

Novi gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora predvidevata prestavitev odmere komunalnega prispevka iz faze pred izdajo gradbenega dovoljenja na čas po izdaji gradbenega dovoljenja. Predvideno je, da se obveznost plačila komunalnega prispevka veže na prijavo začetka gradnje. Poslovanje za potrebe odmere komunalnega prispevka je predvideno elektronsko in bo potekalo prek sistema eGraditev, znotraj prostorskega informacijskega sistema. To bo prispevalo k poenostavitvi samega postopka odmere in k večji transparentnosti.

Razlogov za prestavitev odmere komunalnega prispevka iz samega postopka izdaje gradbenega dovoljenja v fazo po izdaji gradbenega dovoljenja oziroma v fazo prijave gradnje je več. Dejstvo je, da investitor komunalno infrastrukturo začne uporabljati šele, ko prične graditi objekt, torej po prijavi začetka gradnje, in ne že v času izdaje gradbenega dovoljenja. Predpisano je, da sme izvajalec gospodarske javne službe objekt priključiti na komunalno infrastrukturo le, če so zanj poravnane vse obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka. S predlagano spremembo se bo skrajšal čas postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi česar bodo investitorji hitreje prišli do gradbenega dovoljenja. Investitorjem bo omogočeno tudi pridobivanje kreditov za namen plačila komunalnega prispevka. Pridobitev kreditov je namreč praviloma vezana na izdano gradbeno dovoljenje, zato imajo investitorji v sedanjem sistemu, ko je plačilo komunalnega prispevka potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja, težave pri pridobivanju kredita za del investicije, ki je vezana na plačilo komunalnega prispevka.

Ne nazadnje bo nova predlagana rešitev odpravila tudi sedaj pogoste težave v praksi, ki so vezane na podatke, ki jih občine uporabljajo pri odmeri komunalnega prispevka. Ti podatki zaradi spreminjanja projektne dokumentacije v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja, manipuliranja investitorjev s predlaganjem prilagojene projektne dokumentacije za potrebe odmere komunalnega prispevka in odstopanja projektne dokumentacije za izvedbe glede na izdano gradbeno dovoljenje pogosto niso realni.

Bojazen občin, da investitorji ne bodo poravnali komunalnih prispevkov in bodo potrebne izterjave, je povsem odveč. Poleg pogoja plačila komunalnega prispevka pred prijavo začetka gradnje so v zakonu predpisani tudi občinski nadzor in kazenske sankcije tako za zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, če ta ne plača komunalnega prispevka, kot tudi za izvajalca gospodarske javne službe (GJS) in njegovo odgovorno osebo, če pride do priključitve objekta na komunalno infrastrukturo brez poravnanih obvezanosti iz naslova plačila komunalnega prispevka.