Pri vzpostavitvi dela od doma je na prvem mestu varnost, ki pa jo v različnih podjetjih in državnih službah vzpostavljajo po lastnih standardih. Povezava se vzpostavlja tudi glede na stopnjo zaupnosti podatkov, tako da nekatera podjetja in državne službe za delo na domu zaposlenim dovolijo le uporabo službenega, posebej zaščitenega računalnika. Tega lahko uporablja le delavec.

Najprej čim večja varnost povezave

Prva in najpomembnejša naloga sistemskega inženirja, ki vzpostavlja povezavo med zunanjim računalnikom in službo, je zagotoviti čim večjo varnost te povezave. Navidezna, zasebna povezava, ki jo inženirji s tujko imenujejo VPN (angl. virtual private network), omogoča šifriran pretok podatkov med dvema točkama po javnem delu internetnega omrežja. Na voljo je več tehničnih rešitev, inženir pa se odloča na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev, razpoložljivega znanja in izkušenj ter časa, ki mu je na voljo za implementacijo.

Potem ko je ustrezna rešitev za varno povezavo definirana, je treba definirati tudi način povezovanja oddaljenega računalnika do službenega okolja. Na voljo so trije načini. Prvi: oddaljeni računalnik ima dostop do službenih virov podatkov in poslovne aplikacije se izvajajo na oddaljenem računalniku, med obema točkama se pretakajo podatki, ki so potrebni za delovanje oddaljene aplikacije. Drugi način: oddaljeni računalnik ima dostop do terminalskega strežnika in vsa opravila se izvajajo na tem strežniku, medtem ko se do oddaljenega računalnika prenaša samo slika zaslona. Tretji način: oddaljeni računalnik ima dostop do uporabnikovega službenega računalnika in na oddaljeni računalnik se prenaša samo slika s službenega računalnika. Tak način je priročen za tiste uporabnike, ki imajo zelo specifično delovno okolje in dostop do večjega števila poslovnih virov.

Uporaba domačega računalnika in hitrost interneta

Potrebne specifikacije oddaljenega računalnika so odvisne od načina oddaljenega dela. Če gre samo za prenos slike iz službenega v domači sistem, zadostuje že srednje zmogljiv računalnik, na primer intel i3 s štirimi gigabajti delovnega pomnilnika. Delavec lahko uporablja svoj domači računalnik, če ta ustreza varnostni politiki podjetja, in ima nameščeno tudi ustrezno antivirusno rešitev.

Pomembna je hitrost internetne povezave med domačim in službenim računalnikom

Za tiste delavce, pri katerih se prenaša samo slika, zadostuje že domača povezava med 5 Mb/s in 10 Mb/s pretoka k uporabniku (angl. download), za druge pa med 10 Mb/s in 50 Mb/s, odvisno od količine podatkov, ki se pretakajo. Pri tem velja omeniti tudi službeno povezavo, saj se v primeru povezovanja večjega števila oddaljenih uporabnikov povečajo potrebe po pasovni širini za pretoke od podjetja do internetnega ponudnika (angl. upload).

Največja ovira so otroci

Delavec je najučinkovitejši, ko je zbran, se posveti le delu in v delovnem okolju nima motečih dejavnikov. A to so v teh časih pogosto, ko veliko delavcev opravlja delo od doma, le želje tistih zaposlenih, ki doma nimajo predšolskih ali šolajočih se otrok. Tako delo od doma prinaša tudi določene pasti oziroma obremenitve.

V trenutnih razmerah so glavna ovira za učinkovito delo od doma otroci, ki so doma, nekateri potrebujejo tudi računalnik. Veliko je primerov, ko delavec zahteva od podjetja računalnik za delo od doma, nato pa ga pol dneva uporabljajo otroci. In v marsikaterem podjetju se zgodi, da delovne liste, ki jih pripravijo učitelji, pridejo delavci natisnit v službo. Največ težav pri delu od doma imajo tisti, katerih otroci dnevno prejemajo delovne liste, tako da morajo delavci vsak dan v službo, da jih natisnejo – vsaj za uro ali dve. Nekaj smešnih zapletov je nastalo tudi, ko so delavci z oddaljenega namizja na službenem računalniku odpirali program za videokonferenco in se pritoževali, da jim ne najde kamere.

Učinkovitejša poraba časa

Resda morajo v dopoldanskem času starši opravljati redno delo, učenci višjih razredov ali študentje spremljati predavanja na spletu, mlajši učenci opraviti, tudi s potrebno pomočjo staršev, veliko več delovnih nalog kot v času spomladanske karantene, a je ravno zaradi vseh teh zadolžitev dopoldanski čas dosti bolj dragocen in učinkovito izrabljen. Tak primer so službeni sestanki. V koronačasih smo se naučili, da je poslovni sestanek mogoče opraviti prek videokonference, kar bistveno pripomore k učinkovitejši rabi časa. Prihranimo čas, ki bi ga porabili na poti, in čas, ki bi ga na fizičnem sestanku porabili nenamensko.