Potem ko sta Poljska in Madžarska preprečili potrjevanje svežnja za okrevanje evropskega gospodarstva, so ministri za evropske zadeve članic EU danes razpravljali, kako najti rešitev iz nastale situacije. Budimpešta in Varšava nista kazali znakov popuščanja, Unija pa se je zaradi njunega nasprotovanja mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava znašla v zagati, saj je negotovo, ali in s kakšno zamudo se bo v EU začelo proračunsko obdobje 2021–2027 ter ali bo Unija sploh lahko začela financirati projekte za obnovo evropskega gospodarstva po pandemiji iz težko dogovorjenega sklada za okrevanje.

Blokado sta obe državi uresničili, čeprav sta tudi sami upravičeni do precejšnjih vsot iz skupno 1800 milijard evrov težke vreče. Madžarska bi iz naslednjega večletnega proračuna in sklada za okrevanje prejela okoli 44 milijard evrov, Poljska pa 133 milijard evrov. A ta denar bi lahko tudi izgubili, če bi z novim mehanizmom ugotovili, da kršita vladavino prava. Obe sta prav zaradi takšnih očitkov že v postopkih v Svetu EU.

Koga je strah mehanizma?

Iz poljske vlade so sporočili, da zdaj pričakujejo kompromisni predlog Bruslja. Še enkrat so tudi poudarili, da si želijo čimprejšnje sprejetje svežnja za okrevanje, a ne na račun suverenosti članic. Ti signali so slab obet za nemško predsedstvo Svetu EU, ki bo po ocenah naših diplomatskih virov poskušalo sveženj za okrevanje dokončno potrditi še pod svojim predsedovanjem, torej letos. Berlin je danes pozval Varšavo in Budimpešto, naj opustita veto. Visoki nemški in francoski diplomati pa so bili optimistični, da bo rešitev mogoče najti v naslednjih dneh ali tednih.

Na zasedanju sveta za splošne zadeve so ministri, pristojni za evropske zadeve, danes poudarjali, da je treba sprejeti celoten sveženj, ki so ga – razen Madžarske in Poljske – ocenili kot ustrezen kompromis. Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga pa je dejala, da bo prva tarča novega mehanizma Madžarska, saj da ponuja lahek način sankcioniranja držav iz ideoloških vzgibov. Iz njenega nastopa je bilo jasno, da si Madžarska ne želi mehanizma za zaščito vladavine prava, razen postopka po 7. členu pogodbe o EU. Poljski državni sekretar Konrad Szymanski pa je poudarjal, da Varšavo bolj kot sam mehanizem skrbi pravna negotovost njegove uporabe.

»Če vse države trdijo, da spoštujejo vladavino prava, nas mehanizma pogojevanja ne bi smelo biti strah,« pa je zbranim povedal italijanski minister za evropske zadeve Enzo Amendola. Komisar za proračun Johannes Hahn je poskušal v sklepni besedi zagotoviti, da bi komisija uporabila mehanizem po objektivnih kriterijih, če bi že prišlo do njegove sprožitve.

Evropski parlament ne popušča, Tusk pa bi izključil Orbana

Očitno pa ni možnosti, da bi mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava kar umaknili. Iz evropskega parlamenta je iz največje politične skupine, Evropske ljudske stranke, prišlo nedvoumno sporočilo. »Evropski parlament ne bo dal soglasja k proračunu, če ne bo sprejet tudi obvezujoč mehanizem za vladavino prava, s katerim bo zagotovljena neodvisnost sodstva in svoboda medijev,« je dejal vodja poslanske skupine EPP Manfred Weber. Nerazumevanje potez Madžarske in Poljske so s podporo celotnemu dogovorjenemu paketu izražale tudi neto plačnice v evropski proračun – Avstrija, Danska, Švedska in Finska.

Odločen je tudi vodja stranke EPP Donald Tusk, ki zaradi veta Madžarske ponovno terja izključitev Fidesza. »Nasprotnikov naših temeljnih načel ne bi smel ščititi nihče več,« je dejal in med vrsticami kritiziral vse v vrstah EPP, ki podpirajo Viktorja Orbana. Eden teh je slovenski premier Janez Janša. Čeprav je Slovenija podprla vse elemente večletnega proračuna in svežnja za okrevanje – tudi omenjeni mehanizem – je Janša prepričan, da še ni prišlo do nobene blokade, ker o tem še ni odločal ne evropski parlament ne Svet EU, niti kakšen nacionalni parlament, ki bi lahko zablokiral dogovor. Kot je dejal, so bile zgolj izkazane namere za blokado.