Odprtje neke nove restavracije z burgerji ponavadi ni novica, ki bi dosegla naslovnice svetovnih medijev. A telavivski restavraciji The Chicken je uspelo, da se o njej poroča po vsem svetu. Njena posebnost je v tem, da za meso, ki ga streže, ni bila v zakol odpeljana nobena žival. Gostom namreč namreč ponujajo burgerje z umetno vzgojenim mesom, za katerega so potrebovali zgolj nekaj matičnih celic žive živali.
Obiskovalcem prve tovrstne restavracije na svetu za obed iz takšnega mesa ni potrebno plačati, so pa naprošeni za povratno informacijo. Restavracija, ki se oglašuje kot »trajnostna, ekološka in do živali prijazna«, je za zdaj odprta zgolj v Tel Avivu, podjetje, ki jo je odprlo, SuperMeat, pa v prihodnosti načrtuje odprtje več restavracij. Kot poudarjajo, je njihov cilj popeljati tovrstno »visokokakovostno meso, vzgojeno direktno iz živalskih celic« na globalni trg. The Chicken za zdaj ponuja dva menija, ki vključujeta umetno vzgojeno meso. »Degustatorji in kuharji, ki so eksperimentirali z izdelkom, so dejali, da se ne razlikuje od običajnega piščanca,« pravi Ido Savir, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja SuperMeat. »Proizvodnja temelji na matičnih celicah s sposobnostjo obnavljanja, kar živo žival odpravlja iz enačbe,« pojasnjuje Savir. V postopku žival potrebujejo zgolj čisto na začetku, ko ji v lokalni anesteziji odvzamejo in izolirajo nekaj matičnih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja. Celice nato v ustreznih pogojih v bioreaktorju oskrbujejo s kisikom in hranili, da se razrasejo v tkivo. Postopek je na ogled v novoodprti restavraciji The Chicken, kjer lahko obiskovalci skozi steklo opazujejo, kako nastaja meso.
Smo na pragu prehranske revolucije?
Da utegne laboratorijsko vzgajanje mesa sprožiti prehransko revolucijo, se je nakazovalo že pred leti, ko so mnogi investitorji zavohali priložnost in začeli obilno vlagati v podjetja, ki se ukvarjajo z laboratorijskim proizvajanjem mesa. Ne zgolj piščančjega, veliko laboratorijev goji tudi goveje meso.
Zagovorniki umetno vzgojenega mesa navajajo mnogoštevilne pozitivne vidike, prvi med njimi je moralni, saj za proizvodnjo laboratorijskega mesa živalim ni potrebno trpeti. Mesna industrija je zelo potratna, opozarjajo strokovnjaki, saj porablja velikanske količine ozemlja, vode in drugih virov, hkrati pa močno onesnažuje okolje – živina namreč proizvede kar 39 odstotkov metana v ozračju.
»Brez gromozanskih farm se bistveno zmanjša tudi potreba po antibiotikih, saj v laboratorijski pogoji omogočajo sterilnost in popolno odsotnost bakterij, česar na farmah ni moč doseči,« pojasnjuje doktor biologije Iftach Nachman s telavivske univerze. Farme zaradi velike verjetnosti prenosa z živali na ljudi predstavljajo tudi potencialno nevarnost za vznik novih pandemij, še opozarja Nachman. Organizacije za zaščito živali so celično vzgajanje mesa že davno pozdravile, tovrstno meso pa utegne k mesojedstvu pritegniti tiste, ki uživanju mesa nasprotujejo iz etičnih razlogov.
Ob kopici pozitivnih vidikov laboratorijska pridelava mesa prinaša tudi nekaj negativnih. Pravo meso je sestavljeno iz več različnih celic in ne zgolj mesnih vlaken, kar doprinese k okusu. Masovna proizvodnja laboratorijskega mesa bi najverjetneje povzročila zapiranje nekaterih farm in mesnopredelovalnih obratov, kar bi vodilo v brezposelnost ljudi v teh poklicih.
Preden bomo takšno meso lahko kupovali v supermarketih, bo v zakol odpeljanih še precej živali. Laboratorijsko meso za zdaj še nima regulativne potrditve, zapleta pa se tudi pri poimenovanju, saj se živinorejci ne strinjajo s tem, da se laboratorijsko meso imenuje enako kot meso, ki ga prodajajo oni. Lani je sicer poročilo svetovnega svetovalnega podjetja AT Kearney napovedalo, da do leta 2040 večina mesa v naši prehrani ne bo živalskega izvora, pač pa rastlinskega ali celičnega.