Tako v prvem kot v drugem valu epidemije se je število klicev na SOS telefon zmanjšalo, a številne žrtve niso zmogle poklicati, je povedala predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Plazova. Večji pa so tudi dvomi žrtev, ali so zmožne zapustiti partnerja. Policija je v tem času zaznala upad števila prijav kaznivih dejanj spolnega nasilja nad otroci. Vendar je Plazova poudarila, da so zlorab v trenutnih razmerah prihaja pogosteje, manj pa je možnosti za njihovo razkritje.

Med največjimi težavami je prav kazenski pregon teh kaznivih dejanj. Na področju spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok nevladniki pričakujejo odprtje hiše za otroke, v katerih bodo lahko prišli otroci kot žrtve ali priče. Na srečanju je Plazova spomnila na poročilo Središča Zipom, ki deluje na področju pravic otrok in mladostnikov, o položaju otrok v pravosodnem sistemu. Nevladniki si želijo predvsem hitrejše postopke, bolj celovito ureditev položaja otrok v vseh sodnih postopkih in več primerno usposobljenih delavcev. Po njenih navedbah so opozorili tudi, da se v sodstvu ne zasleduje največje koristi otrok.

Vsaka peta oseba v Sloveniji žrtev spolnega nasilja

Poudarila je, da je vsaka peta oseba v Sloveniji v otroštvu doživela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa vsaj dve. Najpogosteje gre za dotikanje in razkazovanje, izhaja iz raziskave, ki so jo opravili ob razvijanju modela hiše za otroke. Samo šest odstotkov žrtev je vložilo kazensko ovadbo, polovica jih je šla na sodišče, vsako četrto sojenje pa se je končalo brez obsodb. Četrtina vprašanih meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba. Več kot tretjina odraslih o tej temi ni govorila s svojimi otroki. 15 odstotkov vprašanih je menilo, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju. Plazova pa je opozorila tudi na spolno in fizično nasilje nad ženskami. Vsaka deseta ženska v Evropski uniji je žrtev spolnega nasilja, polovica od teh je bila posiljenih. V Sloveniji je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja petina žensk.

Problematična zakonodaja

Ključna pri obravnavi posilstva je sprememba zakonodaje s področja varovanja spolne avtonomije. Ob tem je inštitut za kriminologijo opravil analizo okoli 300 primerov domnevnega posilstva iz let 2016 in 2019. Izkazalo se je, da ne velja stereotip neznanega storilca, žrtve so v 86 odstotkih svojega napadalca poznale. Po trenutni zakonodaji se mora žrtev posilstva storilcu upirati, storilec pa odpor zlomi s fizično silo ali grožnjo. Plazova je poudarila, da se mnogokrat žrtev posilstva ne more upreti ali pa presodi, da bi bilo upiranje zanjo nevarnejše.

Zato se zavzemajo za sprejetje modela samo ja pomeni ja, kjer bi bilo potrebno izrecno strinjanje. Tak model v dovolj veliki meri ščiti koristi žrtve. Tak model pa zasleduje tudi načela Istanbulske konvencije, je dodala. Po njenih besedah pa žrtve od prijave odvrnejo dolgi postopki in nizke kazni. Navedla je, da sodišča ne posegajo po najvišjih predvidenih kaznih. V sredo sicer obeležujemo evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, 25. novembra pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami.