Merčepu je vrhovno sodišče leta 2017 potrdilo obsodbo na sedem let zapora. Obsojen je bil, ker kot poveljnik posebne enote hrvaške policije, bolj znane kot »merčepovci«, ni preprečil vojnih zločinov, ki so jih njegovi podrejeni zagrešili nad srbskimi civilisti v Zahodni Slavoniji v primeru, ki je znan kot Pakraška poljana.

Hrvaško vrhovno sodišče je Merčepa pogojno izpustilo na prostost marca letos, ko se je njegovo zdravstveno stanje občutno poslabšalo. Odločitev so utemeljili tudi z dejstvom, da je Merčep že prestal tri četrtine zaporne kazni.

Hrvaški mediji so poročali, da je Merčep med prestajanjem kazni več časa preživel na zdravljenju v zaporniški bolnišnici in na okrevanju v Krapinskih toplicah kot v zaporniški celici. Merčepa so pestile posledice srčne in možganske kapi.

Merčep je sicer vse od začetka več kot petletnega sojenja zanikal odgovornost za vojne zločine in trdil, da ni bil poveljnik enote, ki so jo poimenovali po njem.

Hrvaški mediji so pred leti prav tako poročali o domnevni Merčepovi vpletenosti v vojne zločine nad več desetimi srbskimi civilisti v Vukovarju pred začetkom napadov JLA in srbskih enot na mesto leta 1991. Takrat naj bi kot občinski sekretar za obrambo in član HDZ praktično prevzel vodenje vukovarske policije. Zaradi navedb o domnevnem trpinčenju civilistov v kleti policijske postaje so ga hrvaške oblasti prvič prijele poleti 1991, a kmalu potem tudi izpustile na prostost.

Pred začetkom obleganja Vukovarja se je preselil v Zagreb in je bil imenovan za svetovalca notranjega ministra. S tega položaja naj bi tudi poveljeval posebni enoti hrvaške policije, ki je zgrešila vojne zločine, zaradi katerih je bil obsojen.

Merčep je bil rojen leta 1952 v Borovem naselju pri Vukovarju. Za mnoge skrajne desničarje na Hrvaškem Merčep velja za vojnega junaka in ne vojnega zločinca.