Začasni predsednik Peruja Manuel Merino je v nedeljo odstopil s položaja po vsega petih dneh, potem ko mu je parlament postavil ultimat, v spopadih policije in protestnikov proti njemu pa sta bila ubita dva mlada človeka. Za novega vršilca dolžnosti predsednika države so včeraj v parlamentu izvolili poslanca Francisca Sagastija.

Perujska politika je bila v minulem tednu dni priča silovitim in naglim spremembam, med katerimi sta z oblasti odšla kar dva predsednika. Prejšnji ponedeljek je parlament izglasoval nezaupnico dotedanjemu predsedniku države Martinu Vizcarri zaradi »moralne neprimernosti« oziroma suma korupcije. Manuel Merino, ki je vodil parlament, je nato v torek prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika države do rednih volitev, ki so napovedane aprila prihodnje leto. Merino je bil kot član desne politične stranke Ljudska akcija na čelu skupine poslancev, ki je predlagala odstavitev priljubljenega liberalnega Vizcarre. Ko je moral ta oditi, so v Limi in drugih mestih izbruhnili poulični protesti pretežno mladine oziroma študentov, ki so nasprotovali odstavitvi Vizcarre in imenovanju Merina. Ta je v sredo imenoval nepriljubljenega desnega politika Antera Floresa Araoza za svojega prvega ministra, v četrtek pa je že prisegel celoten ministrski kabinet.

Vojska ni poslušala

Ta naglica in sestava nove vlade sta razplamteli ogorčenje v javnosti, ker se je izkazalo, da je bila odstavitev Vizcarre zrežirana že mnogo prej. Ob čedalje bolj množičnih protestih je Merino v petek izjavil, da mu ni znano, proti čemu mladina protestira, in da so povod verjetno ukrepi proti pandemiji. Na ulice je poslal okrepljene posebne policijske enote, ki so napadle mirne protestnike, ki se jih je v soboto v Limi zbralo več deset tisoč. Policija se je na ukaz Merine spravila nanje s solzivcem in gumijasti naboji, pa tudi s strelnim orožjem, kot kažejo posledice. V spopadih je bilo okoli sto ljudi ranjenih, dva mlada človeka, stara 22 in 24 let, sta bila ubita. Po podatkih nevladnih organizacij so aretirali 40 ljudi, ki so izginili neznano kam.

Vse to je podžgalo splošno ogorčenje do te mere, da je v noči s sobote na nedeljo odstopilo 13 od 18 Merinovih ministrov. A začasni predsednik se ni vdal, temveč je v nedeljo zjutraj sklical sestanek s poveljstvom oboroženih sil, toda to se ni odzvalo. Že v soboto niso ubogali predsedniškega ukaza, da z oklepniki zavzamejo nadzor nad prestolnico. Pač pa se je v nedeljo dopoldne oglasil novi predsednik parlamenta Luis Valdez in napovedal svoj odstop, Merinu pa postavil ultimat, da mora v šestih urah odstopiti, sicer ga bo parlament odstavil. Takrat je Merino popustil.

Odstavitev iz sebičnih vzgibov

V tej politični zmešnjavi pa javnost čaka na razsodbo ustavnega sodišča v zvezi z odstavitvijo Vizcarre, ki je bila po mnenju pravnih strokovnjakov protiustavna, kar odpira možnosti za njegovo vrnitev na položaj predsednika države. Perujsko pravosodje zaradi raznih kaznivih dejanj in korupcije sicer preiskuje 68 od 130 poslancev v sedanji sestavi parlamenta. Med preiskovanimi so tudi Merino, Valdez in Flores Araoz, ki bi si radi zagotovili vpliv nad ustavnim sodiščem, da bi se izognili obtožbam. Med poslanci, ki so iz lastnih interesov podprli odstavitev prejšnjega predsednika, so tudi nekdanji lastniki 45 zasebnih univerz, ki jih je Vizcarrova vlada zaprla zaradi nekakovostnih in neustreznih študijskih programov, pa tudi nekateri drugi, ki si prizadevajo za nezakonite projekte, kot sta zlatokop v Amazoniji in izvoz dragocenega lesa iz zaščitenih delov pragozda.