Največji bosanski mesti Sarajevo in Banjaluka sta na volitvah županov in občinskih skupščin kaznovali doslej vladajoči garnituri, to je bošnjaško Stranko demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovića in srbsko Stranko neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika. V nedeljo je namreč v obeh slavila opozicija. SDA je bila poražena tudi v drugih večjih mestih, znova v Tuzli, Bihaću in Zenici. Vse to je dober obet za proevropsko opozicijo na parlamentarnih volitvah leta 2022.

Župan Sarajeva Srb, ki je v SFRJ vojski preprečil prevzem oblasti?

V veliki večini občin mesta in kantona Sarajeva je zmagala koalicija štirih levosredinskih opozicijskih strank, kar je hud udarec za SDA. Izetbegović je sicer priznal poraz v Sarajevu, a obenem trdi, da njegova SDA ostaja »najmočnejša stranka v državi«.

Opozicijska četverica bi lahko za novega župana Sarajeva postavila 67-letnega Srba Bogića Bogićevića, ki je prišel v zgodovino kot nasprotnik velike Srbije, ker je 12. marca 1991 kot član predsedstva Jugoslavije iz Bosne in Hercegovine s svojim glasom preprečil razglasitev izrednega stanja, s katerim bi v vsej Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, dobila oblast (prosrbska) vojska, za kar se je zavzemala Srbija Slobodana Miloševića.

Izetbegovićeva SDA je dobila ali zadržala oblast v tridesetih občinah, toda poražena je v vseh večjih mestih. »V vsej državi je prišlo do sprememb. Niso bile tektonske, so pa pomembne,« je po volitvah ugotavljal Izetbegovič.

Dodik se bo maščeval Banjaluki

Dodik je bil po porazu na županskih volitvah v Banjaluki zelo slabe volje. Daleč najvplivnejši človek Republike Srbske in njen predstavnik v predsedstvu BiH je prepričan, da sta on in njegova stranka naredili ogromno za mesto z 250.000 prebivalci. Dodik ne more verjeti, da njegov kandidat Igor Radojčić, ki je po njegovem »eden najbolj sposobnih ljudi iz stranke«, ni obdržal županskega položaja. »Nikoli jim ne bom oprostil, kar so storili Igorju,« je dejal in napovedal, da bo RS ustavila investicije in druga finančna sredstva, namenjena Banjaluki. »Imamo tudi druge občine, ki potrebujejo pomoč,« pravi.

Radojčića je premagal 27-letni kandidat proevropske opozicije Draško Stanivuković, ki ga je še pred nekaj meseci Dodik zmerjal za »političnega nedonošenčka, splavljeno dete, zaljubljeno vase in bolestno ambiciozno, manipulatorja in šarlatana«. Novi župan je znan po izjavah, da se noče ukvarjati s temami nacionalizma in mahati z zastavo. Kot najmlajši član skupščine RS se je pogosto lotil Dodika, tudi zaradi njegovih dragih avtomobilov in načina, kako se pišejo natečaji javnih podjetij, da se na njih lahko prijavijo že vnaprej izbrana zasebna podjetja. Stanivuković, ki je študiral ekonomijo (a še ni diplomiral), izhaja iz bogate družine. Trdi, da je zmaga v Banjaluki »prvi pogoj vseh sprememb v vsej Republiki Srbski«. Zavzema se za preporod RS in Bosne ob »sodelovanju vseh pametnih in poštenih ljudi, ne glede na vero, narod in stranko«. Sicer se je leta 2017 udeležil Kongresa Evropske ljudske stranke na Malti, srečal pa se je tudi z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem.

V RS je velike pozornosti deležna tudi Srebrenica, kjer je izenačen boj med Dodikovim kandidatom Mladenom Grujičićem, ki zanika genocid, in kandidatom Bošnjakov Alijo Tabakovičem. Vendar bi lahko na koncu glasovi po pošti prinesli zmago Tabakoviću, saj se – poleg 8000 pobitih – velika večina Bošnjakov ni vrnila v Srebrenico.

V Mostarju volitve šele decembra

Šele 20. decembra pa bodo, in to prvič po 12 letih, volitve župana in občinske skupščine v Mostarju. Doslej teh volitev ni bilo, ker se bosansko-hercegovska HDZ in SDA nista mogli dogovoriti o njih. Zastavlja se vprašanje, ali je kot Sarajevo in Banjaluka tudi Mostar pripravljen glasovati za spremembe in odreči večinsko podporo stranki Hrvatov HDZ BiH. Odgovor je verjetno negativen tudi zaradi izredne politične dejavnosti hrvaških oblasti (pa tudi tajnih služb) v tem delu BiH.