Josip Iličić je na tekmi lige narodov med Slovenijo in Kosovom najprej blestel na igrišču, nato pa na novinarski konferenci, na kateri je bil odlično razpoložen. Govoril je o številnih temah, zato je stadion zapustil šele nekaj minut pred polnočjo. »Ni slajše stvari kot zabiti gol v zadnji minuti. To je bila tekma, v kateri sem zelo užival na igrišču. Zmaga je zaslužena, saj smo bili boljši od Kosova. Po prejetem golu smo pokazali, da smo iz pravega testa. Uspešni smo bili zaradi požrtvovalnosti in našega znanja. Iz tekme v tekmo napredujemo kot ekipa. Ni enostavno igrati pred praznimi tribunami in se vedno znova dokazovati,« je najprej povedal 32-letni Josip Iličić.

Reprezentanca je zanj družina

S soigralci je bil že veliko bolj uigran kot na tekmi z Azerbajdžanom. Na desni strani je odlično sodeloval s Petrom Stojanovićem. V zaključku tekme je zaigral na sredini igrišča in bližje golu. Po koncu zahtevne tekme se je vsa ekipa zbrala v krogu na sredini igrišča, kjer je v vlogi kapetana ekipi čestital za igro in zmago. Kaj mu pomeni reprezentanca, je pokazal že septembra, ko zaradi osebnih težav sploh še ni treniral, a je prišel na ogled tekme z Grčijo v Stožicah. Ko je obiskal ekipo v slačilnici, je dobil jasno sporočilo, da si vsi želijo njegove čim hitrejše vrnitve.

Razgovoril se je, kaj mu pomeni reprezentanca: »Zame je to družina. Vrneš se domov, boriš še za svojo državo, grb in dres. Drugače je igrati za reprezentanco kot za klub. Za klub si v določenih trenutkih prisiljen igrati, za reprezentanco vedno igraš s srcem. Dokler bom to čutil, dokler me bodo fantje potrebovali, dokler bom lahko, se bom vedno vračal,« je poudaril Iličić. Priznal je, da je prišel trenutek, ko je razmišljal o reprezentančni upokojitvi, a je začutil, da je sposoben igranja za izbrano vrsto. »Želim zaigrati na velikem tekmovanju. Naredil bom vse, da nam uspe. Vemo, kako moramo igrati za uspeh. Moč ekipe se pokaže v težkih trenutkih, takrat se krepi moštveni duh in izoblikuje osebnost nogometašev. Zdaj sem v letih, ko moram pomagati fantom, da pridemo do želenega cilja,« je priljubljeni Jojo pogled usmeril v prihodnost.

Nogomet bo igral, dokler bo lahko stal na nogah

Prvič je javno spregovoril o svojih osebnih težavah med pandemijo koronavirusa in tem, kaj je preživljal. »Če bi vam hotel vse razložiti, bi tukaj sedeli do jutra. Sam pri sebi sem vedel, da se bom vrnil, da je edina možnost, da se izvlečem iz vsega tega, ljubezen do nogometa, moje družine, do vseh okrog mene. V največjo oporo mi je bila družina. Tega, kar sem doživel, ne bi želel nikomur. Gledam naprej. Vsaka negativna stvar me naredi močnejšega, boljšega. V nogometu še nisem rekel zadnje besede in najlepše šele prihaja. Zdaj sem začel dobesedno uživati. Zavedam se, da nimam več veliko let kariere, zato želim dati še zadnji atom moči za to, kar ljubim že vse življenje, za to žogo, za to igrišče. V klubu sem že velikokrat ponovil: Fantje, ko bi vedeli, kako lepo je igrati nogomet. To imam vseskozi v glavi in nogomet bom igral, dokler bom lahko stal na nogah,« je bil jasen Iličić.

Ko je že kazalo, da je končal druženje z mediji na daljavo prek aplikacije zoom in se je že dvignil s stola, se je ustavil in spregovoril o aktualnem dogajanju v Sloveniji in po svetu. »Želim si, da bi bilo tega čim prej konec. Žal se dogaja, kar se dogaja. Žal mi je za vse ljudi, predvsem tiste, ki so izgubili službo. To moram poudariti, saj vem, v kakšni situaciji so ljudje,« je končal Iličić in se usedel v avtomobil, ki ga je odpeljal v nekaj sto metrov oddaljen hotel Austria Trend.