Z novimi ameriškimi volitvami in novim predsednikom se bo po predsedniški hiši po štirih letih znova razlegal pasji lajež. Novopečenega predsednika Joeja Bidna in njegovo ženo Jill bosta v novem domovanju spremljala tudi nemška ovčarja Major in Champ. Medtem ko je Champ že bil v Beli hiši, bo za Majorja to popolnoma nova izkušnja.

S posvojitvijo Majorja popravil napako

Ko je Barack Obama leta 2008 kandidiral za predsednika, je hčerkama obljubil, da bodo, po zmagi ali porazu, po volitvah dobili psa. Podobno obljubo je svoji ženi Jill dal tudi takratni kandidat za podpredsednika Joe Biden. Po zmagi sta zakonca Biden od vzreditelja v Pensilvaniji dobila trimesečnega nemškega ovčarja, ki so ga Bidnove vnukinje imenovale Champ. A Bidnovi odločitvi, da psa kupi od rejca, niso bili preveč naklonjeni zagovorniki posvajanja hišnih ljubljenčkov, ki so leta 2008 dejali, da se vsako leto odredi štiri milijone evtanazij živali, ker te nimajo oziroma ne najdejo lastnikov. Tudi aktivisti za pravice živali so bili presenečeni, da se je senator Biden odločil za nakup psa iz komercialne psarne, saj je vodil vprašanja zaščite živali in je tudi v senatu podprl številne pomembne reforme za boljše počutje živali. Da bi popravil svoj ugled, se je družini Biden deset let kasneje pridružil Major. Prek facebooka je informacijo o leglu šestih mladičev nemške ovčarke, ki so bili izpostavljeni toksinom in so bili hospitalizirani, Bidnu poslala kar hči Ashley. Kljub temu da so imeli psički kopico težav, so se Bidnovi odločili, da bodo Majora vzeli za svojega.

Trumpovi brez psa

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil po Jamesu K. Polku, ki je sedel na predsedniškem stolčku med letoma 1845 in 1849, prvi predsednik, ki v Beli hiši ni imel hišnega ljubljenčka. »Kako bi bil videti med sprehajanjem psa po travniku Bele hiše?« se je vprašal Biden v videu, ki ga je njegova kampanja uporabila v predvolilnem oglasu. Po hiši in zelenicah ameriških predsednikov so se že od nekdaj podili ali sprehajali različni ljubljenčki. Na pisalni mizi Ovalne pisarne je v času predsedovanja Richarda Nixona stala steklena posoda, vedno polna pasjih piškotov za irskega setra, ki ga je v Belo hišo skupaj s svojo družino pripeljal predsednik. O njegovem psu, poimenoval ga je Kong Timahoe, je kar nekaj simpatičnih anekdot, vključno s posnetkom, ki ga je januarja 1974 ujela kamera NBC Evening News. Lačnega tatiča so namreč ujeli pri kraji velikega kosa torte med zabavo za Nixonov 61. rojstni dan. Slavo, na nekoliko drugačen način, si je prislužil tudi pes Franklina Roosevelta. Škotski terier Fala je postal tako slaven, da so o njem posneti tudi filmi in risanke. Družina Clinton je imela črno-belega mačka Socksa in čokoladno rjavega labradorca Buddyja. George W. Bush je imel poleg mačke Indie kar tri pse: dva škotska terierja Miss Beazley in Barneyja ter angleškega špringer španjela Spota. Obamovi pa so se v Belo hišo vselili z Bojem in Sunnyjem pasme portugalski vodni pes.

V nasprotju z vsemi dosedanjimi ameriškimi predsedniki, ki so bili na svoje pse močno navezani, pa se nihče ni spomnil, da bi kateremu od njih postavil spomenik. To je namreč pred kratkim storil turkmenistanski predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov, ki je v prestolnici Aškabad odkril šest metrov visok zlati kip psa pasme alabai. Gre za turkmenistansko različico srednjeazijskega ovčarja, ki je tudi na seznamu nacionalne dediščine Turkmenistana. Kip, ki odraža »ponos in samozavest pasme« in stoji v rezidenčni četrti, je opremljen tudi z LED-zaslonom, na katerem prikazujejo to pasmo v različnih situacijah.