Extravaganja velja za eno prvih linij kozmetičnih izdelkov iz industrijske konoplje na svetu, ki smo jo dali na trg leta 1997. Kljub temu da izdelki niso vsebovali kanabinoidov, temveč le terpene kot običajna eterična olja, so nam zaprli podjetje. Moral sem na sodišče in se zagovarjati kot kriminalec, ki prodaja mamila. Sodnici sem razložil, da je ekvivalent pokajenemu zvitku kanabisa pojedenih šestdeset kilogramov kreme za nego telesa in obraza, ki jo izdelujemo iz industrijske konoplje, in na koncu je primer opustila. Ampak takrat so bili takšni časi, da z izdelovanjem kozmetike nismo mogli nadaljevati, niti nismo mogli tožiti države, tako da smo šele leta 2005 v okviru podjetja Hannah Biz začeli prodajati kozmetične in prehrambne izdelke iz industrijske konoplje. V podjetju PharmaHemp pa smo leta 2011 začeli izdelovati prve izvlečke iz industrijske konoplje in proizvajati CBD-kapljice. Bili smo prvo evropsko podjetje, ki je izdelovalo, predelovalo in prodajalo CBD-ekstrakt iz industrijske konoplje, odprli pa smo tudi prvo konopljarno v Sloveniji v Kapli v Savinjski dolini, kjer smo začeli predelovati industrijsko konopljo za kulinariko in izolacijski gradbeni material.
Konoplja je čez noč postala čudežna rastlina. Še nedavno je veljala za mamilo, v zadnjih letih pa je celotna Slovenija preplavljena z izdelki za uporabo v kulinariki ter CBD-kapljicami, ki veljajo za blagodejne pripravke. Kaj se je zgodilo, da je kar naenkrat postala vsesplošno sprejemljiva in celo velja za superživilo in superzdravilo?Ključne so bile znanstvene raziskave, v katerih se je ugotovilo, da konoplja izredno dobro vpliva na človeško telo, ima izjemne zdravilne ter preventivne učinke, o čemer pričajo tudi osebne in izkušnje bližnjih vedno širšega kroga Slovenk in Slovencev. Izsledki teh raziskav so se s pojavom interneta in družbenih medijev razširili po vsem svetu. Tudi v kulinariki se je konoplja močno razširila ne samo v domačih gospodinjstvih, temveč tudi v svetu najpetičnejših restavracij. Po eni strani zato, ker je bila vedno demonizirana rastlina, po drugi pa zaradi vsesplošne uporabnosti. Najelitnejši proizvajalci avtomobilov, kot sta Audi in Mercedes, danes namesto plastike uporabljajo za izdelavo notranjih komponent avtomobilov konopljo. Ker je konoplja trajnostni in ekološki material, ima s tem v današnjem času veliko večjo vrednost kot plastika. Ključna stvar, da je konoplja stopila še na področje medicine, pa je bilo olje oziroma smola, ki jo je začel izdelovati Rick Simpson zoper rakava obolenja, multiplo sklerozo in artritis. Posameznim ljudem so se bolezenska stanja ob konzumiranju olja, ki je bilo narejeno z ekstrakcijo medicinske konoplje in psihoaktivnega THC, poboljšala, nakar se je za ta fenomen začela zanimati svetovna znanstvena srenja. So pa znani potenciali zdravljenja s konopljo že iz zgodovinskih zapisov. Druga vzporedna zgodba z izjemnim globalnim medijskim nabojem predvsem na področju uporabe CBD je zgodba o Charlotte Figi, deklici z Dravetovim sindromom in trdovratno epilepsijo. Charlotte je veljala za prvega otroka, pri katerem so uspešno lajšali hudo obliko epilepsije z izvlečkom iz konoplje in visoko vsebnostjo kanabidiola CBD. Ob vseh teh življenjskih zgodbah so tabuji začeli padati.
Po eni strani se je začelo s kliničnimi raziskavami o zdravilnih učinkih konoplje, po drugi strani pa je trg postal preplavljen z raznimi doma narejenimi smolami in olji, ki so narejeni s sumljivimi postopki in iz nepreverjenih sestavin.To je res. V našem akreditiranem analiznem laboratoriju PharmaHemp Laboratories smo v nekaterih izdelkih, ki se prodajajo na trgu kot CBD-izdelki, ugotovili, da sploh ne vsebujejo CBD. Na črnem trgu pa je pogosto, da CBD-izdelki celo vsebujejo škodljive snovi, na primer razna topila. Konoplja je danes z več kot 420 znanimi snovmi ena bolj raziskanih rastlin na svetu. Tudi mi sodelujemo z več raziskovalnimi institucijami – Inštitutom Jožef Stefan in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani, z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, na Češkem pa s praškim Inštitutom za kemijsko tehnologijo. Po eni strani državne in evropske institucije financirajo raziskave o pozitivnih učinkih konoplje ter podpirajo njeno ekološko in trajnostno pridelavo, po drugi strani pa še vedno nimamo jasne in urejene evropske zakonodaje, ki bi smiselno urejala področje industrijske in medicinske konoplje.
Industrijska konoplja je v kazenskem zakoniku še vedno obravnavana kot mamilo, čeprav je država leta 1998 sprejela pravilnik o gojenju industrijske konoplje, predpisana je bila tudi sortna sestava.Industrijske konoplje po pravilniku o gojenju konoplje ne uvrščamo med droge. Če vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, se lahko uporablja za prehrano, kozmetiko in tekstil. Vršičkov konoplje načelno ne bi smeli uporabljati, medtem ko liste lahko. Lahko pa jo uporabljaš v prehrambne namene. Konoplja je še vedno zapisana v konvenciji iz leta 1961, generalno pa je še vedno prepovedana z izjemo uporabe v industrijske, medicinske in znanstvenoraziskovalne namene.
Je pa prepovedano prodajati kakršne koli izvlečke iz konoplje, čeprav so trgovine polne tovrstnih pripravkov.Načelno je res prepovedano uporabljati izvlečke iz konoplje, ne glede na to, ali so narejeni iz industrijske ali psihoaktivne konoplje, in ne glede na to, iz katerih delov rastline so narejeni. Veljajo pa določene izjeme, pri katerih se lahko izvlečki uporabljajo v kozmetiki, če so pridobljeni iz listja industrijske konoplje. V primeru prehrane velja evropska zakonodaja, po kateri so dovoljena vsa živila iz konoplje, ki so se uporabljala v prehranske namene že pred letom 1997. Evropski in nacionalni regulatorji trenutno menijo, da veljajo izvlečki iz konoplje za »nova živila« (Novel Food) in dokler Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ne ugotovi oziroma jim kdo ne dokaže, da je to živilo varno uporabljati, je uporaba vseh pripravkov, ki niso narejeni iz listov ali semen, prepovedana. Dejstvo pa je, da je trg zaradi pozitivnih in blagodejnih učinkov izdelkov s pripravki iz industrijske konoplje tako hitro in globalno ekspandiral, da nacionalna zakonodaja temu ne sledi, kar se je zgodilo že večkrat v zgodovini, ko je razvoj določenih panog prehiteval regulacijo.
In zakaj ne sledi?V Sloveniji morajo regulatorni organi slediti evropski zakonodaji. Evropske uredbe so jasne, še vedno pa dovoljujejo dovolj prostora članicam EU, da se v praksi kažejo pomembne razlike v ureditvah med posameznimi državami. CBD-izdelki so varni. Kot primer – v zadnjih desetih letih globalno ni bilo evidentiranih praktično nobenih stranskih učinkov z izjemo zastrupitev z izdelki, kupljenimi na črnem trgu, ki pa so vsebovali psihoaktivni kanabinoid THC, kar nima nobene zveze s kakovostnimi in preverjenimi CBD-izdelki. Tudi pri uporabi konoplje v medicinske namene slovenska politika zaostaja s sprejemanjem zakonodaje. Nismo pa v tem v EU nobena izjema, čeprav je medicinska stroka uporabi medicinske konoplje čedalje bolj naklonjena. Potenciali industrijske in medicinske konoplje so zaradi njene vsestranskosti ogromni, tako na področju proizvodnje živil, prehranskih dodatkov, zdravil kot gradbenega materiala, krme in drugih industrijskih namenov.