Za slovensko reprezentanco so se težave začele že na ogrevanju, ko je Jan Oblak le odmahnil z glavo in strokovnemu štabu sporočil, da zaradi poškodbe rame, s katero je imel v preteklosti že težave, ni sposoben za nastop, zato je v gol stopil Vid Belec. Selektor Matjaž Kek je presenetil z začetno enajsterico, saj sta bila v njej defenzivni vezist Amedej Vetrih, vodja napada pa Haris Vučkić, čeprav ni treniral tri četrtine tedna in je imel tudi v Zaragozi vse manjšo minutažo, a ima veliko kredita zaradi petih golov oktobra.
Kosovo je tekmo začelo izjemno motivirano, Slovenci pa so potrebovali deset minut, da so se otresli šoka zaradi odsotnosti Oblaka. Ko so glede bojevitosti in ostrine zaigrali na enaki ravni kot gostje, so povezali svoje vrste in tekmeca spravili v podrejeni položaj, da se je branil na svojo polovici. Slovenci so vztrajno iskali gol, a jim premoči ni uspelo unovčiti z vodilnim zadetkom. Golu je bil dvakrat najbližje Vučkić, a sta mu zadetek preprečila kapetan Rrahmani z izbijanjem žoge izpred praznega gola in vratar Murić, ki je dobil dvoboj ena na ena. Kosovo si je skoraj zabilo še avtogol, bilo pa je še nekaj situacij, ko sta zmanjkali zadnja poteza z več občutka točnost in moč podaje.
Slovenci so tudi v drugem polčasu narekovali ritem, Kosovo pa je povedlo v 58. minuti, ko je prvič prišlo na slovensko polovico. Z bliskovito akcijo so tudi s pomočjo podaj s petkami izigrali pol slovenske ekipe. Strelec je bil vodja napada Muriqi, odgovornost za gol pa kolektivna. Slovenci so za odgovor potrebovali pet minut, ko je po lepi dvojni podajo Stojanovića in Iličića atraktivno zadel Kurtić. V zadnje pol ure sta se obe ekipi pognali v lov na zmago. Slovencem so začele pohajati moči, a so bili vztrajni in so dočakali zmagoviti gol v 92. minuti, ko je po podaji Šporarja Aliti igral z roko, Iličić pa hladnokrvno realiziral enajstmetrovko.
Belec ni krivec, da je Slovenija na sedmi tekmi letos prejela prvi gol. Bočnima igralcema Balkovcu in Stojanoviću je dolgo časa manjkal točen predložek pred golom Kosova, nato pa je Stojanović mojstrsko našel Kurtića. Mevlja in Blažič sta bila v osrčju obrambe tradicionalno zanesljiva. Kurtić je v slogu trenerja delil navodila, spodbujal prijatelja Iličića in narekoval ritem na sredini igrišča ter dosegel gol za izenačenje. Vetrih se je trudil, a je na trenutke premalo prevzemal odgovornost. Iličić se je znova (preveč) razdajal po celem igrišču, tekel gor in dol, tekmece s preigravanji spravljal v obup in v slogu kapetana realiziral enajstmetrovko. Tekaško navdihnjeni Lovrić, ki so ga gostje neumorno tepli po gležnjih, je imel na začetku drugega polčasa »zicer« za vodstvo. Bohar je bil tradicionalno bojevit in v službi kolektiva. Vučkić je zapravil dve sijajni priložnosti, v drugem polčasu so mu hitro pošle moči, njegova zamenjava Šporar pa priigral enajstmetrovko za zmago. Kekova Slovenija je igrala tako, kot je treba, agresivno, taktično zrelo in bila je vztrajna.
Selektor Matjaž Kek je takole povzel obračun: »Odigrali smo dobro tekmo in že v prvem polčasu bi morali izkoristiti priložnosti. Zmaga je popolnoma zaslužena in sladka. Videl sem zmago značaja ekipe. Po naivno prejetem golu nam ni bilo lahko, a nazadnje so bili igralci poplačani za ves trud. Igra je bila na visoki ravni. Zadovoljen sem, ker smo z igro prišli do priložnosti. Bili smo vztrajni in osredotočeni do konca.«
