Že od leta 2017 na Madžarskem velja sporni zakon, ki nevladnim organizacijam zapoveduje, da morajo v primeru, da prejemajo denar tudi iz tujine, to navesti na vseh svojih dokumentih. »Podpirana iz tujine« mora tako zapisati na svoje dopise, plakate, skratka vse, kar da iz rok, vsaka nevladna organizacija, ki na leto prejme več kot 20.000 evrov denarja iz tujine. Vlada je sprejem zakona utemeljevala z večjo transparentnostjo, v resnici pa je šlo predvsem za to, da so lahko njej kritične nevladne organizacije javno diskreditirali in jih označevali za tuje agente ali podaljšano roko ameriškega milijarderja in filantropa Georgea Sorosa.
Letošnjega junija je sodišče Evropske unije razsodilo, da ta zakon ni skladen z zakonodajo Unije in praviloma bi moral madžarski parlament tak zakon nemudoma razveljaviti. Nemški tednik Spiegel pa poroča, da je Orbanova vlada, namesto da bi upoštevala sodbo evropskega sodišča, sankcionirala eno od vladnih organizacij, sklicujoč se prav na ta sporni zakon.
Madžarska je namreč doslej zakon le omejeno uporabljala. Medtem ko so se manjše nevladne organizacije zaradi strahu pred sankcijami zakona več ali manj držale, je 30 največjih že leta 2017 začelo spodbijati zakon na sodiščih, zahtevane oznake pa na svojih dokumentih niso uporabljale. Doslej jih madžarske oblasti zaradi tega niso kaznovale. Tokrat pa so prvič ustavile izplačilo denarja, namenjenega eni od vladnih organizacij prav zato, ker takšne izjave ni hotela podpisati. Druge nevladne organizacije se zdaj bojijo, da gre za nekakšen precedenčni primer in da se utegnejo kmalu tudi same znajti v podobnem položaju. Ta je še toliko bolj absurden, ker denar, ki je bil namenjen tej organizaciji, prihaja iz Bruslja, gre za sredstva iz programa Erasmus, s katerim Evropska unija podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi.
Na sodbo sodišča Evropske unije se požvižgajo
Organizacija, ki se imenuje »Z močjo človečnosti« (EEA) ima sedež na jugu Madžarske v bližini hrvaške meje. V univerzitetnem mestu Pécs in njegovi okolici se ukvarja s socialnimi in izobraževalnimi projekti ter programi za mlade. Za svoje delo prejema tudi denar iz Sorosovega sklada. Spomladi se je EEA pri javnem skladu Tempus v Budimpešti potegoval za evropski denar iz programa Erasmus. Tempus je na Madžarskem neke vrste državna posrednica denarja iz Bruslja. EEA je bil na razpisu uspešen, izobraževalni projekt, v katerem so sodelovali tudi partnerji iz Hrvaške, Italije in Španije in katerega cilj je bil spodbujanje demokratične in državljanske zavesti pri mladih, naj bi prejel skupno okoli 72.000 evrov.
Toda konec avgusta je Tempus pozval organizacijo iz Pécsa, naj podpiše izjavo o tem, da dobiva finančno podporo iz tujine. EEA se je temu uprl, češ da takega pogoja v razpisu ni bilo, hkrati pa se je skliceval na junijsko sodbo evropskega sodišča. A vse skupaj ni zaleglo in Tempus je ustavil izplačilo denarja.
Zoltán Mester, tiskovni predstavnik nevladne organizacije, je za Spiegel izrazil ogorčenje nad tem, da Tempus upravlja evropski denar, s katerim naj bi spodbujali evropske vrednote, zdaj pa izplačilo tega denarja ovira zakon, ki je v neskladju z evropskim pravom. Povrhu se zaradi pogojev razpisa na takšno odločitev sploh ne morejo pritožiti.
Na vprašanja novinarjev Spiegla, čemu so ustavili izplačilo denarja, je Tempus odgovoril, da so upoštevali veljavni zakon, medtem ko jim madžarska vlada na vprašanja sploh ni odgovorila. Prav tako konkretnega primera ni komentirala evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova, je pa ena od njenih tiskovnih predstavnic poudarila, da se morajo sodbe evropskega sodišča uresničiti takoj, kar velja tudi za Madžarsko. Evropska komisija je od vlade v Budimpešti že zahtevala, naj ji sporočijo datum, kdaj bodo to storili.
Za konkreten projekt bo to v vsakem primeru prepozno, pri čemer velja poudariti, da s tem ni padel le njegov madžarski del, temveč tudi program v partnerskih državah.
