Dvanajstdnevna vojna v Etiopiji se nevarno širi, potem ko je Osvobodilna fronta Tigraya (TPLF) v soboto z raketami – po pričevanju tujih diplomatov vsaj s tremi – napadla letališče Asmare, glavnega mesta sosednje države Eritreje. Voditelj TPLF in severnoetiopske regije Tigraya Debretsion Gebremichael je v nedeljo ne le priznal raketiranje, ampak tudi zagrozil z novimi napadi na Eritrejo. V pogovoru z novinarsko agencijo AP je to opravičeval s trditvijo, da se »na več frontah« proti TPLF bori ne le etiopska vojska, ampak tudi »16 eritrejskih divizij«, ter da iz omenjenega eritrejskega letališča etiopska vojska izvaja napade na TPLF. Oboje v etiopski vladi zanikajo, češ da je njihova vojska dovolj močna, da sama obračuna s TPLF. Vendar imajo novinarji britanskega BBC dokaze o bojih na eritrejsko-etiopski meji, kjer je Tigray, in o zdravljenju ranjenih etiopskih vojakov v Eritreji.

Nobelovec za mir začel vojno

V Tigrayu, ki ima 6 milijonov prebivalcev, je etiopska vlada, ki jo vodi nobelovec Abiy Ahmed, 4. novembra začela ofenzivo proti TPLF. Abiy trdi, da je to storil zato, ker TPLF (ki je septembra kljub njegovi prepovedi zaradi pandemije organizirala volitve) ogroža ustavni red in suverenost celotne 110-milijonske Etiopije, pa tudi zato, ker so sile TPLF napadle dve vojaški oporišči etiopske vojske, kar Debretsion zanika.

Vojna večinoma poteka v regiji Tigray, a TPLF jo poskuša širiti tudi na sosednje etiopske regije. V soboto so tako oboroženi moški zahodno od Tigraya ubili 34 potnikov na redni avtobusni progi.

Na obeh straneh je doslej umrlo več sto vojakov, najbrž pa ne dosti manj civilistov. Poznavalci tega zelo revnega dela Afrike se bojijo izbruha državljanske vojne večjih razsežnosti, ki bi lahko destabilizirala ves Afriški rog. Med drugim bi se z umikom etiopske vojske iz Somalije tam lahko okrepili džihadisti iz Al Šababa, ki se imajo za del Al Kaide.

Begunci iz Tigraya bi bili prav tako lahko vir napetosti in drugih težav. Po ocenah Združenih narodov je v zadnjih desetih dneh okoli 15.000 Tigrejcev zbežalo v sosednji Sudan, kjer so jih nastanili v veliko taborišče, ki so ga ponovno odprli, potem ko so ga že uporabljali pred 35 leti v času velike lakote v Etiopiji.

Vzroki konflikta

Preden je leta 2018 oblast prevzel za napredne reforme navdušeni Abiy, je imel TPLF v zadnjih 30 letih prevlado v etiopskih vladah in etiopskih tajnih službah. To je zbujalo nezadovoljstvo v drugih etničnih skupinah, zlasti pri največjih etiopskih ljudstvih Oromo in Amhara, saj Tigrejci predstavljajo komaj 6 odstotkov etiopskega prebivalstva. Novi etiopski premier Abiy iz ljudstva Oromo, ki se je takoj izkazal tudi z mirom z Eritrejo in za to dobil Nobelovo nagrado, je TPLF izključil iz vladne koalicije, ki si je nato začela prizadevati za odcepitev od Etiopije. Parlament v Adis Abebi pa je Abiyu dal proste roke za vzpostavitev prehodne vlade v Tigrayu in za vojaški obračun s TPLF. Zaradi težko dostopnega terena za zdaj ni jasno, koliko Tigraya ja etiopska vojska doslej osvojila. Vsekakor pa so etiopska letala bombardirala več tigrejskih vojaških skladišč in cistern nafte.

Zakaj rakete v Eritrejo?

Predsednik Tigraya Debretsion pa je zdaj ukazal raketiranje v Eritreji, ker Asmari očita, da je v torek posegla v konflikt na strani Abiya. »Naša država nas napada s tujo državo, Eritrejo!« je Debretsion sporočil novinarski agenciji Reuters. Eritrejski zunanji minister pa zanika vpletenost eritrejske vojske v konflikt: »Mi nismo del konflikta.«

Eritreja in Etiopija sta se v letih od 1998 do 2000 mrcvarili v vojni, ki je zahtevala okoli 100.000 življenj. Pred dvema letoma sta končno sklenili mir. Sicer je v zadnjih desetletjih tudi zaradi stalnih napetosti z Etiopijo eritrejski predsednik Isaias Afwerki uvedel enega najhujših totalitarnih režimov, tako da naj bi bila celotna Eritreja eno samo koncentracijsko taborišče. Za dogodke v zadnjih dneh pa je pomembno zlasti to, da je Awerki tudi po sklenitvi miru z Abiyem ostal sovražno nastrojen do TPLF zaradi njene vloge v vojni 1998–2000. Sicer ima Eritreja, v kateri tako kot v Tigrayu živi šest milijonov prebivalcev, po ocenah ameriške Cie pod orožjem okoli 200.000 mož.