Esad Babačić, dobitnik Rožančeve nagrade: Nekoč je bil en strah, danes jih je tisoč
Pesnik in publicist Esad Babačić rad poudari, da je njegovo življenje sestavljeno iz paradoksov. In to tudi brez težav ilustrira s primerom. »Pred skoraj tridesetimi leti sem nekemu prijatelju povedal, da sem se domislil izvrstnega naslova za roman: Tempo brezdelja. Seveda pa ta roman ni nikoli nastal; kako bi vendar sploh lahko napisal knjigo s takšnim naslovom? Brezdelje pač ne vključuje garanja, pisanje pa je v svojem bistvu težko delo, podobno tistemu v rudniku. Vendar s pomembno razliko: rudarji gredo v rudnik, a se iz njega tudi vrnejo. Pri pisanju pa se zlahka zgodi, da odideš v rudnik, ven pa ne prideš več – ali pa se v njem zadržiš dlje, kot si pričakoval ali želel.«
»Fikcije mi ni treba uporabljati, saj je že moje življenje pogosto na robu verjetnega; v njem je ogromno nenavadnosti in dogodivščin, ki so že same po sebi precej literarne narave,« ugotavlja Esad Babačić. (Foto: Luka Cjuha)
Morda zato niti ni nenavadno, da je nekdanji pank poet in fizični delavec v pekarni sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih glasov slovenske literarne pokrajine. Č...