Na območju Logatca so se občina pa tudi nekateri drugi lastniki pred dvanajstimi leti temeljito lotili obnove spomenikov. Od takrat pa do danes so lastniki z občinskimi sredstvi obnovili 33 enot kulturne dediščine, kar je stalo skoraj 209.000 evrov, od tega je občina 38 odstotkov denarja dobila iz drugih virov.

V občini imajo 215 enot (od tega je 53 varstvenih območij in 162 objektov), ki so večinoma v lasti fizičnih in pravnih oseb, občina je lastnica le 22 enot. »Pri kulturni dediščini je še danes ogromno nerazumevanja, kaj to je in kdo bi moral za to skrbeti. Večinoma gre za prepričanje, da je skrb na državi oziroma na občinah, a to je zmotno. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine je skrb za enote kulturne dediščine dolžnost lastnikov. Obnovo enot dediščine, ki je v lasti občine Logatec, imamo zapisano tudi v večletnem programu kulture in kot taka predstavlja dolžnost občine, da izvede dotične ukrepe,« pravi Renata Gutnik, ki na logaški občini skrbi za kulturno dediščino.

Občina je obnovila dvanajst svojih enot in devet grobišč in grobov, ki jih je dolžna obnoviti po zakonu o vojnih grobiščih. Pet od teh grobov in grobišč je v lasti občine. V prihodnje, ko bodo nastale poškodbe in bodo imeli na voljo dovolj sredstev, nameravajo obnoviti tudi preostale enote, ena teh je Narodni dom, ki jim bo predstavljal še posebno velik izziv.

Z razpisom do obnove

Med drugim je bil obnovljen spomenik padlim v narodnoosvobodilni fronti (NOB) v Hotedršici, kjer so obnovili tudi grobišče padlim med prvo in drugo svetovno vojno, pa grobišče hercegovskih partizanov v Kalcah, litoželezni vodnjak pred hišo Čevica, spomenik ruskim vojnim ujetnikom v Kalcah, doprsni kip Andreja Gosarja… Kot pravi Renata Gutnik, je šlo večinoma za konservatorsko-restavratorske posege, s katerimi so ustavili propadanje objektov. »V nekaterih primerih so bili v času obnove najdeni tudi prvotni beleži in freske ter se jih je poskušalo čim bolj izluščiti izpod kasnejših beležev in ohraniti v prvotni obliki oziroma obnoviti v sprejemljivo stanje,« pravi in dodaja, da je do propadanja prišlo tudi zaradi uporabe napačnih materialov in tehnik v preteklosti, »zato je tako pomembno, da restavratorsko-konservatorske posege opravijo za ta dela izobraženi in kvalificirani strokovnjaki«.

S tem, ko so se odločili, da bodo obnovili enote, ki so v lasti občine, skušajo k enakemu dejanju spodbuditi druge lastnike spomenikov, občina pa jim pomaga s sofinanciranjem, do katerega je mogoče priti prek javnega razpisa, ki ga objavijo po vsakem sprejetju proračuna. Gutnikova pravi, da imajo v Logatcu pestro in bogato kulturno dediščino. Petnajst od 215 enot je razglašenih za spomenik, Tomažev mlin v Hotedršici pa ima status spomenika državnega pomena. Imajo 37 arheoloških najdišč, starih več tisoč let, 44 z vojnami povezanih spomenikov in obeležij, 15 cerkva, 15 kapelic, sedem znamenj, 88 stavb profane stavbne dediščine, tri enote naselbinske dediščine v Hotedršici, Jakovici in Logatcu, kulturno krajino v Hotedršici, štiri enote vrtne kulturne dediščine, med njimi tudi Napoleonov drevored. Imajo tri premične enote, lekarniško zbirko Janeza Kristana, zbirke novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec in 70-tonsko parno lokomotivo na železniški postaji.