Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Eurostat, je stopnja zaposlenosti v uniji rasla prav vsako četrtletje od leta 2013 do tretjega četrtletja lani. Takrat je prvič v šestih letih upadla, in sicer za skromnih 0,1 odstotne točke.

Takšna šibka dinamika padanja se je nadaljevala še naslednji dve trimesečji, v drugem četrtletju 2020, ko sta Evropa in svet doživela pandemični šok in so članice EU v veliki meri zaustavile javno življenje in gospodarstvo, pa je sledilo precej bolj intenzivno zmanjšanje, največje v 20 letih.

V drugem letošnjem trimesečju je bilo tako v EU zaposlenih 187,3 milijona oseb oz. 72 odstotkov celotnega prebivalstva unije. To je 2,8 milijona oseb manj kot v prvih treh mesecih leta, ko so se ob koncu že čutili prvi učinki pandemije. Stopnja zaposlenosti je medtem upadla za eno odstotno točko.

Ukrepi preprečili odpuščanja, težave pa pri vstopu na trg dela

Število zaposlenih moških je, tokrat v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2019, upadlo za 2,8 milijona, medtem ko je stopnja zaposlenosti pri moških zdrsnila za 1,3 odstotne točke na 77,7 odstotka. Število zaposlenih žensk je medtem v istem časovnem obdobju nazadovalo za 1,7 milijona, stopnja zaposlenosti pa za eno odstotno točko na 66,3 odstotka.

Kot ugotavlja Eurostat, je do upada prišlo kljub številnim ukrepom za blažitev posledic zdravstvene krize na gospodarstvo in trg dela, ki so jih sprejele države. Te so sicer preprečile množična odpuščanja, a pandemija se je vseeno odrazila na tistih skupinah, ki bi šele morale vstopiti na trg dela ali so bile v prekarnih oblikah zaposlitve oz. ravno ob izteku pogodb za delovni čas. Prav tako v določenih sektorjih, kot je gostinstvo, odpuščanj ni bilo mogoče preprečiti v takšni meri.

Padce v stopnji zaposlenosti so v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta zabeležile prav vse članice EU z izjemo Nemčije in Malte. Največji so bili padci v Estoniji, Španiji, Bolgariji, na Portugalskem, Irskem in v Avstriji, kjer je upad presegel dve odstotni točki. V Estoniji je dosegel skoraj štiri odstotne točke.

Še posebej na udaru stari med 15 in 24 leti

V Sloveniji je bil padec malenkost nižji od dveh odstotnih točk, stopnja zaposlenosti pa je dosegla okoli 74 odstotkov.

V primerjavi med različnimi starostnimi skupinami so bili še posebej na udaru mladi, torej osebe med 15. in 24. letom starosti. Stopnja zaposlenosti v tej skupini je v drugem trimesečju glede na zadnje četrtletje 2019 upadla za 2,1 odstotne točke na 31,2 odstotka. Upad med osebami v starosti od 25 do 54 let je dosegel 1,2 odstotne točke (z 80,6 na 79,4 odstotka), med starejšimi (55 do 64 let) pa je bil pri 0,4 odstotne točke (z 59,6 na 59,2 odstotka).

Stopnja zaposlenosti med mladimi je upadla v vseh državah, razen v Nemčiji, kjer je malenkost narasla. Največji je bil glede na zadnje trimesečje 2019 padec v Sloveniji, kjer je stopnja zaposlenosti med mladimi upadla za 8,1 odstotne točke na okoli 24 odstotkov.

Na Irskem je padec dosegel 6,5 odstotne točke, za več kot štiri odstotne točke pa se je stopnja zaposlenosti med mladimi znižala še v Španiji, na Finskem, Portugalskem, Švedskem in v Estoniji. Med državami s padcem je bil ta še najmanjši na Hrvaškem, v Grčiji in Italiji.