Je techno izvirna glasba? So didžeji glasbeniki? Njihovi nastopi pa koncerti? Odvisno od marsičesa. Če elektroniko zavrtiš na delovnem mestu, kjer starejši ni samo inventar, ampak so takšni tudi sodelavci, je odgovor kot na dlani. Tega enoličnega ropotanja pa res ne bomo poslušali, bodo rekli. In po dveh minutah po predalih brskali za lekadoli. Za marsikoga je vsakršen »štiri krat štiri« pač udarec, udarec v glasbeno srce. Da o takšnih vprašanjih odločajo davčni sodniki, se sliši bizarno, čeprav drugače ni šlo. Si pa lahko ljubitelji techna, tega bogatega žanra elektronike, ki se je v zadnjih desetletjih iz glasbenega undergrounda nepovratno zarolal v glasbeni mainstream, oddahnejo. Techno je še naprej novi jazz, nemško zvezno finančno sodišče (BFH) je namreč konec oktobra razsodilo, da je techno poleg povzročitelja glavobola tudi izvirna glasba, da mešalne plošče štejejo kot glasbila in da didžeji počnejo več, kot le vrtijo pesmi. »Didžej ni nekdo, ki zgolj predvaja glasbo iz drugega vira. Didžeji z uporabo inštrumentov v širšem smislu izvajajo nove glasbene posnetke, da ustvarijo nova glasbena zaporedja, ki imajo lasten značaj,« so dejali sodniki.
Ni kaj, tudi v Nemčiji so sodišča zelo hitra. A za ljubitelje popularne zvrsti glasbe je pri odločitvi zveznega finančnega sodišča pomembno predvsem to, kako bo sklep vplival na klube, ki predvajajo elektronsko glasbo. V trenutnih razmerah je to morda slaba tolažba, ki pa pomeni, da bodo nemški klubi v prihodnje plačevali nižji davek, in sicer v višini, kot je doslej veljalo za koncertne dvorane, torej sedem odstotkov. Sodišče se je namreč strinjalo s tožniki, med drugimi z legendarnim berlinskim klubom Berghain, ki so se pritožili na 19-odstotni davek od prodaje vstopnic. Sodišče v razsodbi s konca oktobra utemeljuje, da je običajni obiskovalec techno ali house kluba tam predvsem zaradi glasbe in didžejev in da so zato obiski klubov podobni koncertom, ne glede na to, ali so ali niso prisotni pevci ali glasbeniki, ki igrajo na glasbila. In ne glede na to, da do teh dogodkov prihaja razmeroma pogosto, tedensko.
Če ni dogodkov, ni nižjih davkov
A medtem ko je novica o priznanju nižje obdavčitve vsekakor dobrodošla, ima nekaj grenkega priokusa, saj so vrata nemških klubov zaradi pandemije covida-19 zaprta že več kot šest mesecev. Še posebno hudo je ravno v Berlinu, ki je s svojo razvejano subkulturo središče zabave z ikoničnimi klubi, kot so KitKat, Sage in Tresor, ki privabijo na tisoče ljubiteljev elektronske glasbe. Iz dneva v dan narašča strah, da mnoga izmed prizorišč kljub državni pomoči in ukrepom ne bodo preživela krize. Pri nas seveda ni nič bolje, zato na slovenski sceni vladajo podobni občutki. »Koliko mi je znano, je celotna glasbena industrija, kar zadeva izvajalce, obdavčena enako, a v Sloveniji situacija definitivno ni tako rožnata kot v Nemčiji,« pove Saša Vujasinović, didžej in producent, ki že dobro desetletje ustvarja pod psevdonimom Alex Ranerro. In doda: »Nekateri glasbeniki imajo status samozaposlenega v kulturi, torej jim prispevke plačuje država, a so kriteriji za pridobitev statusa precej zastareli, zato imajo didžeji in producenti velike težave s pridobivanjem statusa.«
Vujasinović nemško odločitev pozdravlja, organizatorka klubskih dogodkov Nina Hudej pa na drugi strani komentira, da je enotna obdavčitev prodaje vstopnic sicer korak v pravo smer, a da prave vrednosti v luči trenutnih razmer nima. Tako kot so klubi zaprti Nemčiji, so vse od marca zaprti tudi pri nas, a se v slovenski javnosti o tem problemu pravzaprav sploh ne govori. »O gostinskih lokalih govorimo, o klubih se ne govori,« je jasna sogovornica, pri čemer opozarja, da je problem večplasten, saj je pri nas scena elektronske glasbe zelo raznolika. »Vse od komercialne, kakršno najdemo v ljubljanskem klubu K4, do Metelkove, kjer dogodki potekajo v okviru društev,« pravi Hudejeva, ki pri tem izpostavlja še eno značilnost glasbene panoge – prepredenost s prekarnim delom. Po anketi, ki jo je izvedla koalicija glasbenega sektorja, je namreč samozaposlenih v panogi kar 57 odstotkov, 90 odstotkov vseh vprašanih pa je imelo v tem času več kot polovičen upad prihodkov. Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije je konec oktobra, potem ko je bil peti protikoronski paket ukrepov objavljen v uradnem listu, zapisalo, da je večji del glasbene panoge doslej »povsem neupravičeno in diskriminatorno ostal brez pomoči«.
