V luči sprejemanja novega paketa ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19 (PKP 6) pa moramo opozoriti, da šport ne sme biti izpuščen. Težko je prezreti posledice, ki jih bo epidemija pustila dolgoročno tudi v športu. Izpad izvajanja organiziranega rekreativnega športa in prostočasnih aktivnosti otrok in mladine ter programov otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, je širši družbeni problem, saj je ustrezna športna vadba pomembna naložba v zdravje državljanov, prav tako je vrhunski šport postavljen pred velik izziv ustreznega razvoja in posledično zmanjšanja mednarodne konkurenčnosti. Menimo, da je treba zato področje športa ustrezno upoštevati in umestiti med ukrepe, ki so namenjeni blaženju posledic epidemije.
Športne organizacije zato pozivamo k sprejetju naslednjih ukrepov.
1. Stroški testiranja na prisotnost koronavirusa se krijejo iz državnih sredstev
Športniki so pri udeležbi na mednarodnih tekmovanjih podvrženi stalnemu testiranju na prisotnost koronavirusa, kar predstavlja zelo velik strošek za športne organizacije, ki ga pri svojem delovanju niso mogle vnaprej načrtovati in nimajo ustreznih virov za njegovo pokrivanje. Mednarodne športne zveze in vlade posameznih držav so uvedle protokole z namenom preprečevanja širjenja virusa, ki zahtevajo obvezno testiranje pred športnimi dogodki in na njih, obenem pa so testiranja obvezna tudi za prehajanje meja in vračanje v domovino. Tak ukrep so že sprejele naše sosednje države (denimo Hrvaška).
2. Sponzorstva
Sponzorji oziroma gospodarstvo je pomemben sofinancer slovenskega športa. V času nižanja stroškov v podjetjih bo za slovenski šport ključnega pomena, da se sredstva sponzorstev ohrani v čim večji meri. Zato predlagamo ukrepe, ki bi po našem mnenju in mnenju predstavnikov posameznih velikih sponzorjev slovenskega športa predstavljali vsaj začasno (interventno) spodbudo na davčnem področju, na podlagi katere bi sponzorstva lahko obstala v čim večji meri. Prav tako bi predlagali olajšavo za prejemnike sponzorstev. Oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 in 2021 za prejemnika sponzorstva. Prav tako naj bodo odhodki pri dajalcu sponzorstva davčno priznani v višini trikratnika danega sponzorstva.
3. Oprostitev plačila najemnin športnih objektov in povračilo izpada zaprtja športih objektov
Kot je bilo določeno že v 94. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic, pozivamo, da se ponovno uvede oprostitev plačila najemnin športnih objektov v času njihove neuporabe. Obenem naj se predvidi ukrepe, ki bodo nadomestili izpad najemnin zasebnim lastnikom športnih objektov, ki z omejitvijo dejavnosti ne morejo oddajati prostorov za športne aktivnosti.
4. Subvencioniranje nakupa zaščitnih sredstev
Za športne organizacije oziroma upravljalce ter lastnike športnih objektov predstavlja nakup zaščitnih sredstev in plačevanja kadra za izpolnjevanje vseh zahtev za preprečevanje širjenja koronavirusa nezanemarljiv strošek, ki ga ne morejo pokrivati, sploh ob upoštevanju zmanjšanih prihodkov zaradi omejevanja pridobitne dejavnosti, ki jo lahko izvajajo v času brez epidemije. Pozivamo, da se predvidi objava javnega poziva za subvencioniranje nakupa zaščitnih sredstev po zgledu javnega podjetniškega sklada in zagotovi zaščitna sredstva za ustrezno varnost športnikov in športnic ter strokovnega kadra in varno delovanje v času epidemije covida-19 oziroma po njej kot preventiva pred ponovnim širjenjem virusa.
5. (So)financiranje kadra za izvajanje preventivnih ukrepov širjenja koronavirusa
Športne organizacije oziroma upravljalci ter lastniki športnih objektov so že v času delovanja v normalnih pogojih kadrovsko podhranjeni. Delovanje športnih organizacij, upravljalcev ter lastnikov športnih objektov skladno s priporočili in navodili NIJZ in skladno z ukrepi vlade RS prinaša dodatne kadrovske težave. Zato pozivamo, da se pripravi ukrep za (so)financiranje kadra za pomoč pri izvajanju preventivnih ukrepov širjenja epidemije covida-19 v športnih objektih. Lastniki oziroma upravljalci športnih objektov namreč kadra za izvajanje preventivnih ukrepov v času izvajanja športnih programov nimajo in zanje to predstavlja dodaten strošek, ki ga niso sposobni pokrivati. Prav tako tega stroška ne zmorejo pokriti najemniki objektov (športne organizacije), saj je njihova pridobitna dejavnost v času omejitev ali ustavljena ali izjemno omejena.
6. Sofinanciranje fiksnih stroškov
Športne organizacije, ne glede na pravno obliko, v kateri delujejo, dokazano prispevajo k dvigu prihodkov v proračun in so del gospodarske dejavnosti. V času epidemije in omejitev izvajanja športnih aktivnosti oziroma zaprtja dejavnosti so bile močno prizadete tudi športne organizacije. Predlagamo, da se za športne organizacije, ne glede na pravno obliko, v kateri delujejo, uvede ukrep pokrivanja fiksnih stroškov.
7. Pokrivanje izpada prihodkov
Šport je tako kot tudi druge panoge utrpel negativne posledice začasnih omejitev ali celo prepovedi izvajanja dejavnosti, ki v normalnih razmerah omogoča športnim neprofitnim organizacijam pridobitno dejavnost, s katero pokrivajo stroške lastnega delovanja in izvajanja dejavnosti. Zaradi specifičnosti delovanja športnih organizacij izpada dejavnosti ni mogoče nadomestiti, kar se močno pozna pri njihovih načrtovanih prihodkih. Predlagamo, da se po zgledu drugih držav uvede ukrep finančne pomoči športnim organizacijam v primeru upada letnih prihodkov za več kot 30 odstotkov v času razglašene epidemije in omejitev izvajanja dejavnosti. Športne organizacije so trenutno v dosti slabšem položaju in finančni kondiciji, kot so bile med prvim valom epidemije. Predvidevamo tudi, da se bodo negativne posledice odrazile še mnogo bolj v prihodnjih mesecih, ko predvidoma pandemija še ne bo popustila.
Šport je poleg vseh znanstveno potrjenih pozitivnih učinkov na družbo lahko tudi eden izmed ključnih elementov vzbujanja domoljubja, predvsem pa družbeni podsistem, ki vedno znova poveže vse državljane. Spodaj podpisani vas pozivamo, da podporo športu pokažete s sprejetjem predlaganih ukrepov in zagotovite pogoje za delovanje športa v dani situaciji in predvsem v prihodnje.
Bogdan Gabrovecpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
Radenko Mijatovičpredsednik Nogometne zveze Slovenije
Metod Ropretpredsednik Odbojkarske zveze Slovenije
Tomaž Grmpredsednik Kolesarske zveze Slovenije
Uroš Zupan direktor Smučarske zveze Slovenije
Franjo Bobinacpredsednik Rokometne zveze Slovenije
Dejan Kontrec generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije
Mag. Janez Sodržnik predsednik Športne zveze Ljubljana
Darko Mušič predsednik Judo zveze Slovenije
Boro Štrumbeljpredsednik Plavalne zveze Slovenije
Matej Erjavecpredsednik Košarkarske zveze Slovenije
Andrej Ribič predsednik Kajakaške zveze Slovenije
ter številni drugi predsedniki in direktorji športnih zvez in klubov
