Ključen argument za sprejetje takega zakona je bila preko predstavnikov sindikatov jasno izražena zahteva delavk in delavcev v trgovinah Slovenije, da se njim in njihovim družinam, predvsem družinam mladih mamic, omogoči mirno in enakovredno nedeljsko in praznično družinsko življenje. Zaposlene in zaposleni so namreč izrazili željo in zahtevo, da se kljub veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki predvideva plačilo urne postavke ob nedeljah v višini 100 odstotkov in praznikih v višini 250 odstotkov redne urne postavke, raje odločijo za mirno družinsko življenje v vseh omenjenih dneh.

Izpuščeni turistični kraji

Delodajalci v segmentu malih, srednjih in tudi velikih trgovcev z živilskimi in drugimi, pretežno tehničnimi izdelki so se po tehtnem premisleku odločili, da spoštujejo voljo zaposlenih. Še vedno je veljalo načelo, da je zadovoljen in spočit zaposleni tudi uspešen zaposleni. Tako zdaj »trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih« (tretji odstavek 8. člena noveliranega zakona o trgovini). Od spomladanskega začetka razprave do dokončnega sprejetja zakona v državnem zboru v teh dneh je bilo veliko govora o tem, katere so lahko izjeme, ki bodo vseeno dopuščale delo oziroma obratovanje posameznih vsebin trgovin tudi ob nedeljah in praznikih. Po dolgotrajnih razpravah, predlogih in poskusih usklajevanja izjem je zakon predvidel, da »ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko obratovalni čas prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah določi brez omejitev« (četrti odstavek 8. člena veljavnega zakona).

Zakon kljub predlogu ni dal možnosti obratovanja majhnim trgovinicam v turističnih krajih v času poletne turistične sezone od 1. junija do 31. avgusta, to je v času, ko je med konci tedna in prazniki obiskanost domačih gostov in turistov v takih krajih zelo velika. V takšni obliki sprejet predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini (ZT-1B) postavlja trgovine v Sloveniji in tudi njihove zaposlene v neenakopraven ekonomsko-poslovni in socialni položaj vsaj iz dveh vidikov. Na to problematiko sta tako GZS – Podjetniško trgovska zbornica kot Trgovinska zbornica Slovenije opozarjali pristojne institucije in zakonodajalca že vse od pomladi. GZS – Podjetniško trgovska zbornica je na neenakopravni položaj družb pri opravljanju dejavnosti trgovine dvakrat opozorila tudi Vlado Republike Slovenije in enkrat Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence.

Prvi vidik neenakopravnega položaja je ta, da so kot izjema za prodajo vseh prehrambnih izdelkov določeni vsi bencinski servisi v Republiki Sloveniji. Praviloma so to s svojimi lastniškimi družbami energetske družbe, registrirane na Ajpes kot G47.301 – Trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Energenti so po zakonu predmet takšne prodaje, ki mora potrošnikom zaradi statusa izdelka posebnega pomena biti dostopen do 24 ur dnevno, vse dni v letu. Vsekakor pa to ne velja za preostalo prodajo, ki po vsebini spada pri registraciji dejavnosti na Ajpes pod G47.110 – Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili.

Še toliko bolj bode v oči dejstvo, da so ob glasni javni kampanji proti delodajalcem za zaprtje marketov in trgovin v vsem tem času najbolj množični in udarni prav oglasi za nakup živilskih in drugih izdelkov na bencinskih servisih, ki se v vsej Sloveniji ob očitno pričakovanem izidu novih zakonskih sprememb že vsaj leto dni (načrtno?) spreminjajo v mini markete s svojo specifično cenovno politiko. Tako bo s tem počasi ogrožena struktura trga in bo kmalu obstajala verjetnost škode predvsem za potrošnike, ki bodo ob nedeljah in praznikih lahko 24 ur dnevno kupovali življenjske potrebščine po cenah, kot jih bo dnevno določil trg (mogoče po principu pred kratkim sproščenih cen energentov na istih prodajnih mestih?).

In nenazadnje, pri analizi strukture družb v trgovini Slovenije med največjih pet družb, ki ustvarijo 20,3 odstotka vse letne dosežene prodaje, spadata tudi obe največji verigi bencinskih servisov.

Monopol za črpalkarje

Z novim zakonom torej skozi priprta vrata uzakonimo neenakopravno in monopolno prodajo živilskih izdelkov po vsej Sloveniji za vodilni energetski družbi na področju goriv – energentov. Vsi preostali majhni trgovci z živilskimi izdelki širom Slovenije bodo imeli zaradi očitka, da se okoriščajo z delom delavcev, svoje trgovine zaprte. In to v dneh, ko se praviloma proda in zasluži več kot v delovnih dneh rednega delovnega tedna. Vsaj eden od teh trgovcev je lastniško v večinski lasti zasebnega, in ne državnega kapitala.

Drugi vidik neenakopravnega položaja je ta, da bencinski servisi, in po novem vsi njihovi pripadajoči marketi v Republiki Sloveniji, obratujejo od 12 do (na številnih točkah v Sloveniji) 24 ur dnevno vse dni v letu. To pomeni, da vsak zaposleni tudi v živilskem marketu dela dopoldne, popoldne, ponoči, ob nedeljah in ob praznikih (upoštevaje omejitve, določene v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije). Število zaposlenih v (po dostopni statistiki) največjih družbah v trgovini, ki je namenjena predvsem prodaji energentov, je veliko. Ob dolgotrajni vsestranski debati v času pred sprejetjem prenovljenega zakona, ki je bila namenjena predvsem »klasičnim« malim in velikim trgovcem, se porajata dve vprašanji, navedeni v nadaljevanju.

Zakaj so bili vsi zaposleni v omenjenih energetskih družbah, ki obširno obratujejo tudi v živilskem delu trgovine, pri noveli tega zakona s strani pristojnih sindikatov in podporne politike zapostavljeni in nimajo pravice do počitka, kot jo predvidevajo novosti, sprejete za »klasične« trgovce?

Če niso bili zapostavljeni, se pojavi vprašanje, ali so bili namensko izglasovano privilegirani. Delo v teh marketih poteka vse dni v tednu čez vse leto, nedeljske in praznične urne postavke imajo 100- oziroma 250-odstotno vrednost za zaposlenega. In to v časih, ki so pred nami in ki bodo koronsko obdobje v večini slovenskih delavskih družin zaznamovali z občutnim varčevanjem ter marsikje s stisko, veliko šteje.

Kaj smo s prenovljenim zakonom o trgovini pridobili? Trgovino po nedeljski meri človeka in/ali po nedeljski meri izbranega kapitala?

Če morajo biti vse preostale živilske trgovine in marketi s prenovljenim zakonom zaprti, morajo za enakopraven položaj vseh trgovcev z živilskimi in drugimi, predvsem tehničnimi izdelki ob nedeljah in praznikih biti zaprti tudi deli bencinskih servisov, kjer se prodajajo živilski oziroma vsi neenergentski izdelki. S tem bo dosežena ekonomska, poslovna in socialna enakopravnost na trgu za vse delavce ter za vse delodajalce v trgovinski dejavnosti.

Zakon je sprejet. Želene in zgoraj argumentirane spremembe »klasičnih« trgovcev niso bile uslišane. Sprejela ga je oblast. Zakon po mojem mnenju omejuje konkurenco. Podjetniško konkurenco. Ali temu lahko rečemo oblastno omejevanje konkurence? Marketi in vse majhne živilske ter druge trgovine bodo že letos namreč zaprti kar dvakrat po tri dni zapored ob božičnih in novoletnih praznikih…

In za zaključek: turistično mestece Bovec na vrhu Soške doline ima bencinsko postajo v lasti družbe Petrol. Ob vseh omejitvah, s katerimi se trenutno soočamo, in dejstvu, da so ob nedeljah trgovine zaprte, je lokalna bencinska postaja družbe Petrol postala center družbenega življenja na Bovškem. Dne 14. oktobra 2020 so imeli na Bovškem (občina) štiri okužene osebe. Bovec je majhno mesto s skupno okrog 1600 prebivalci. Samo od sebe se zato ponuja vprašanje, kako bo z zajezitvijo epidemije v razmerah, ko je prodajanje alkoholnih pijač in kavic – sicer za s seboj – ustvarilo nov družbeni srečevalni center.

PETER J. ČESNIK