Takrat so se na njegova mlada in šibka ramena prevalila vsa bremena, ki jih otroci nikakor ne bi smeli nositi. Nikolov oče Milovan od države ne prejema nobene pomoči, ker je okoli kolibe en hektar zemlje. Če ima nekdo hektar zemlje, po veljavni srbski zakonodaji ni upravičen do pomoči, niti do otroškega dodatka. Toda povsem nepričakovano je v to žalostno zgodbo posijal sončni žarek upanja v boljše življenje in dobroto soljudi. Hido Muratović, srbski dobrotnik iz Novega Pazarja, je namreč zbral dovolj denarja, da se bosta še pred zimo mlad fant in njegov oče lahko preselila v novo hišo. Hišo so dobrotniki, sosedje, obrtniki, ki so želeli pomagati, postavili v devetih dneh. Hido Muratović, ki pravi, da je dobrodelnost božji dar in da se tega ne da kupiti, že več kot tri desetletja pomaga revnim in bolnim. To bo že 49. hiša, ki jo bo predal presrečnim lastnikom. Devetinštirideseta hiša, ki jo je zgradil s pomočjo dobrih ljudi, predvsem iz diaspore. Milan Katić, duhovnik v Združenih državah Amerike, je poslal toliko denarja, da so lahko začeli graditi hišo za Nikolo Petronijevića in njegovega očeta, Hidu Muratoviću pa že 20 let pri njegovem dobrotništvu pomaga tudi Sefat Bronja iz Nemčije. Pravijo, da ko se Hido pelje s kolesom po Novem Pazarju, ga ustavljajo neznanci in mu dajejo bankovce za 100, 200 evrov, rekoč: »Ti veš, komu je treba pomagati.«