»Rezultati ankete so zaskrbljujoči. Da so v stiski tudi obrtniki in podjetniki, ne le zdravstvo, opozarjamo že ves čas. Vlada se je včeraj odločila za zaprtje večine storitvenih dejavnosti za dva tedna, zato v OZS vztrajamo pri tem, da vsem tistim, ki niso po svoji krivdi zaprti, država v celoti pokrije fiksne stroške, stroške nadomestil plač delavcem, temeljni dohodek in najemnine za poslovne prostore,« pravi predsednik OZS Branko Meh.
Dejavnost je moralo zapreti 40 odstotkov obrtnikov
Po anketi, ki jo je med 11. in 13. novembrom izvedla Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), je moralo kar 40 odstotkov obrtnikov in podjetnikov v drugem valu epidemije začasno zapreti dejavnost, 71 odstotkov pa jih je moralo bistveno omejiti svoje poslovanje. Zaradi posledic epidemije in upada prihodkov je bila primorana odpuščati že petina vprašanih.
Vsak deseti obrtnik oziroma podjetnik ocenjuje, da bo imel letos v primerjavi z letom 2019 več kot 60-odstoten padec prihodkov. 40- do 60-odstotni upad pričakuje 16 odstotkov vprašanih, padec prihodkov med 20 in 40 odstotki jih napoveduje 42 odstotkov, manj kot 20-odstotnega pa 32 odstotkov vprašanih.
Tretjina obrtnikov in podjetnikov zaradi posledic epidemije razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti, pri čemer jih je kar 96 odstotkov prepričanih, da bi lahko ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov še naprej varno opravljali svoje delo. Zgolj pol odstotka jih je namreč odgovorila, da so se doslej soočila z okužbo s covid-19 pri zaposlenih.
Slabo polovico obrtnikov so ukrepi zaobšli
Čeprav je vlada sprejela že šest protikoronskih paketov, pa kar 41 odstotkov vprašanih obrtnikov in podjetnikov pravi, da so jih ukrepi zaobšli. Med razlogi za to izpostavljajo tudi širitev dejavnosti pred epidemijo, zaradi česar posledično niso dosegli kriterija upada prometa.
Med tistimi, ki pa so koristili pomoč iz protikoronskih paketov, pa jih je največ, 43 odstotkov, koristilo ukrep čakanja na delo, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je koristilo 14 odstotkov vprašanih, univerzalni temeljni dohodek 37 odstotkov, druge ukrepe pa 16 odstotkov vprašanih.
V anketi je sodelovalo 1667 obrtnikov in podjetnikov, in sicer 38 odstotkov samozaposlenih ter 62 odstotkov delodajalcev.
