Obisk oziroma »piknik«, kot je napovedal, načrtuje le nekaj tednov potem, ko je pomagal svojemu zavezniku Ersinu Tatarju do zmage na predsedniških volitvah v mednarodno nepriznanem severnem turškem delu Cipra. Obisk je boleč za večinske ciprske Grke, ki vztrajajo pri zahtevi, da se razseljeni vrnejo na svoje domove v Varošo.

Nekoč razvit turistični kraj Varoša na vzhodni obali Cipra, ki so ga imenovali sredozemski dragulj, je zaprt, odkar ga je turška vojska zasedla leta 1974 v eni svojih zadnjih operacij. Do takrat je v Varoši živelo 39.000 Grkov, ki so pobegnili pred turškimi silami. Odtlej je ta predel pod turškim nadzorom, a ni naseljen.

Turška vojska je brez napovedi odprla njegove zagrajene plaže 8. oktobra letos, le deset dni pred volitvami, in sprožila niz mednarodnih kritik. Erdogan zdaj namerava ta simbol razdeljenosti Cipra obiskati, da bi pokazal svojo oblast na severu Cipra, navaja AFP.

Peticijo s pozivom k zaprtju Varoše in proti obisku Erdogana je podpisalo 62 organizacij ciprskih Grkov in Turkov. Poudarili so, da jih je prizadelo praznično odprtje letovišča, zgrajenega na spominih trpljenja njegovih prebivalcev. V torek je več sto ljudi protestiralo proti obisku Erdogana.

Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Republika Ciper na jugu je mednarodno priznana in članica EU od leta 2004. Zadnja mirovna pogajanja za združitev Cipra pod posredništvom Združenih narodov so propadla leta 2017 in odtlej ni bilo napredka v pogovorih med sprtima stranema.

V reševanju ciprskega vprašanja velja vrnitev Varoše ciprskim Grkom za enega od najpomembnejših ukrepov za ponovno vzpostavitev zaupanja med stranema.