Prvi sovražnik 200.000 oseb v Sloveniji s sladkorno boleznijo v času epidemije je neurejen krvni sladkor, so bile uvodne besede spletnega pogovora pred jutrišnjim svetovnim dnevom sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Pred izjemne izzive so osebe s sladkorno boleznijo postavljene še posebej v času novega koronavirusa. V Italiji so med epidemijo covid-19 pri teh osebah zabeležili kar trikratno povečanje amputacij stopal in udov v primerjavi z letom prej. »Ena oseba od desetih na svetu ima sladkorno bolezen. Trenutno je na svetu 463 milijonov oseb s sladkorno boleznijo, do leta 2045 se predvideva, da jih bo že 693 milijonov. 10 odstotkov svetovnih izdatkov za zdravje se porabi za sladkorno bolezen,« je povedal predsednik zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton.

Medicinske sestre ključne pri podpori sladkornih bolnikov

Namen obeleževanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je usklajeno delovanje in aktivnosti ključnih deležnikov po vsem svetu za ozaveščanje in zmanjševanje pojavnosti in zapletov s sladkorno boleznijo. Gratton je poudaril ključno vlogo medicinskih sester pri podpori osebam, ki živijo s sladkorno boleznijo. »Te so pogosto prvi in edini zdravstveni delavec, s katerim sodelujejo posamezniki. So srce delovne sile v zdravstvu,« je dejal. O njihovi nepogrešljivosti je spregovorila tudi predsednica zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. »Medicinske sestre v obravnavi sladkorne bolezni vidimo predvsem kot tiste, ki lahko dopolnjujejo zdravnikovo delo. Tako da se pogovorijo s temi pacienti, vplivajo na njihov način življenja, razbijejo njihove strahove in pomagajo pri vsakdanjih praktičnih zadevah, tudi ko je potrebno uravnavati krvni sladkor. Skratka, ne predstavljamo si, da bi lahko uspešno zdravljenje sladkorne bolezni potekalo brez medicinskih sester.«

Predsednica zdravniške zbornice Slovenije je v povezavi s sladkorno boleznijo v času epidemije odgovarjala tudi na vprašanja zamud v zdravstvenem sistemu. »Zamuda so huda težava zdravstvenega sistema še iz časov pred epidemijo. Zdravniška zbornica se je s to težavo intenzivno ukvarjala, pri čemer so v ta namen pripravili osnutek zakona, ki bi omogočil, da se zdravniške storitve nekako vežejo na posameznega zdravnika, torej tistega, ki bi se želel zaposliti v dveh ali morda celo treh zdravstvenih zavodih in bi s tem pomagal skrajševati čakalne vrste. Predlog ob menjavi vlade in po začetku epidemije sicer stoji. Glede na to, da smo po številu zdravnikov na število prebivalcev v Evropski uniji povsem na repu, pa ne moremo delati čudežev,« je pojasnila in priznala, da neposredno po prvem valu v smeri krajšanja čakalnih vrst ni bilo storjeno dovolj.

Problem nediagnosticiranih sladkornih bolnikov

»Od marca letos te čakalne dobe niso bile objavljene, mi dejansko ne vemo, koliko je zamud. Tako, kot se je pokazalo recimo pri rakavih bolnikih, kjer je diagnosticiranih bistveno manj pacientov kot leto prej – mislim, da je ta odstotek okoli 45 – se bojim, da je podobno tudi pri sladkorni bolezni.« Z uradnim podatkom sicer ni postregla, ker ga trenutno še nimajo, je pa poudarila, da je v času, ko ostaja premalo možnosti za diagnosticiranje drugih bolezni, pomembno preventivno ukrepanje. »V času, ko so nekatere druge bolezni na nek način spregledane ali pa preložene na kasnejši čas, je v primeru že ugotovljene sladkorne bolezni ali opaženih simptomov pomembno, da ne odlašamo z odhodom k zdravniku.«

Podpredsednik zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf pa je zatem predstavil ugotovitve nedavne raziskave Mednarodne zveze oseb s sladkorno boleznijo za Evropo (IDF Europe), ki je pokazala naslednje:

• 72 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo je bilo zaradi visoke rizičnosti večino ali ves čas doma

• 30 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo je bilo v času epidemije manj aktivnih kot običajno

• več kot 75 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo meni, da bi jim več informacij in jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju sladkorne bolezni med pandemijo covid-19

• 65 odstotkom oseb s sladkorno boleznijo največjo skrb predstavlja, da bi se okužili, skoraj polovici pa, da ne bi bilo dostopa do zdravil ali medicinskih pripomočkov

• več kot 80 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo si želi obisk pri zdravniku in ne na daljavo

V delu o zdravstvenih delavcih so raziskovalci ugotovili, da so bili povečani izzivi, s katerim se je zdravstveni kader spopadel v času covida-19 v kar 64 odstotkih povezani z zagotavljanjem natančnih informacij bolnikom, v 53 odstotkih je bilo kot problem navedeno pomanjkanje osebja, četrtina je izpostavila pomanjkanje virov, slabih 11 odstotkov pa je izpostavilo samo obvladovanje sladkorne bolezni. Kar 43 odstotkov zdravstvenih delavcev je v primerjavi s časom pred pandemijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo opazilo povečano stopnjo tesnobe. 57 odstotkov jih je dalje ocenilo, da se je vodenje bolezni (glikemija) v času novega koronavirusa poslabšalo. Zdravstveno osebje je najbolj skrbelo, da bi bolniki zboleli za novim koronavirusom, da bi prišlo do poslabšanja ali zapletov pri sladkorni bolezni oziroma jih je skrbel dostop do obravnave.