Francozi so se v petek na različne načine, tudi z minuto molka ob 12. uri, spominjali najhujšega pokola na svojih tleh po drugi svetovni vojni. Trinajstega novembra pred petimi leti je med 21. in 22. uro devet dobro oboroženih samomorilskih teroristov Islamske države, razdeljenih v tri skupine, v različnih delih Pariza ubilo 130 ljudi, okoli 400 pa jih ranilo. Umrlo je tudi 7 od 10 teroristov, še dva na begu pet dni pozneje, enega pa so leta 2016 ujeli v Belgiji in obsodili na 20 let zapora.

V koncertni dvorani Bataclan so teroristi ubili 90 od 1500 ljudi, ki so prišli poslušat ameriško rockovsko skupino. Napadli so tudi v več gostinskih lokalih. Trem z eksplozivnimi jopiči pa se ni uspelo prebiti na stadion Saint-Denis, kjer je 80.000 ljudi, tudi nemška kanclerka Angela Merkel in tedanji francoski predsednik François Hollande, gledalo nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo. Tako so se razstrelili pred stadionom.

V Franciji pa se teroristični napadi še kar nadaljujejo. Sredi oktobra je 18-letni Čečen v predmestju Pariza z nožem ubil učitelja zgodovine, konec oktobra pa 21-letni Tunizijec v cerkvi v Nici, prav tako z nožem, tri ljudi.

»Volke samotarje« je težko odkriti

Zdi pa se, da danes tako dobro pripravljen množični pokol, kot je bil pred petimi leti v Parizu, ni več mogoč. Francoski obveščevalci so izboljšali svoje delo, potem ko v prvi polovici novembra 2015 niso zaznali prihoda skupine džihadistov v Francijo, ker niso dovolj dobro izmenjevali informacij med seboj in z belgijskimi obveščevalci. Še vedno pa je težko preprečiti napade »volkov samotarjev«, kot sta bila omenjena napada v zadnjem mesecu dni.

Napredek v boju proti terorizmu se kaže tudi v tem, da džihadistična propaganda na spletu ni več lahko dostopna. Vse bolj se tudi sodno preganja vsak ogled džihadističnih spletnih strani in zagovarjanje terorizma. Zdaj toliko bolj, ker je sredi oktobra učitelja zgodovine Samuela Patyja ubil Čečen, ki je pred tem na twitterju zagovarjal džihadizem. Kot pa je nedavno sporočil šolski minister, so po šolah uvedli disciplinske ukrepe in v nekaterih primerih kazenski pregon za »okoli 400 kršitev« minute molka za obglavljenega Patyja. Ta ritual so izvedli 2. novembra po vseh šolah.

Težave z dostopom do tajnih ali izbrisanih sporočil

Še vedno pa imajo francoski preiskovalci velike težave, ko poskušajo pri ameriških gigantih, kot sta Facebook in Twitter, priti do sporočil na družabnih omrežjih, zlasti če so ta sporočila tajna ali izbrisana. Že vrsto let so glede tega neuspešna pogajanja med EU in ZDA. Francoski preiskovalci si tako pomagajo z obiski na domu in zasegi mobitela in računalnika. Še vedno so problem tudi šifrirana sporočila. Ponudniki teh storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, pa svojim uporabnikom omogočajo veliko izbiro pri šifriranju, zaradi česar ne morejo pomagati preiskovalcem.

V začetku oktobra je samo sodišče Evropske unije omejilo dostop preiskovalcev in tajnih služb do podatkov, ki jih hranijo telefonski in internetni operaterji. To bi pomenilo, da ne bi bila mogoča preiskava, ki je stekla po napadih 13. novembra 2015, saj je temeljila na najdenem mobitelu enega od teroristov. Francoske oblasti so zdaj v skušnjavi, da sodišča Evropske unije ne bi upoštevale.