Poslušal sem ga na zadnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in računal, da bo zmogel tisti drobec poguma ter intelektualne suverenosti, ne nazadnje iz naslova formalno pridobljenega znanja, in se nekako distanciral od početja svojega vladnega in strankarskega šefa v zvezi s predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike. Bilo bi dovolj, da bi izjavil: »Vse kaže na novega stanovalca Bele hiše, s katerim se nadejamo enako dobrega sodelovanja kot s prejšnjim.« Ali nekaj podobnega. A se to ni zgodilo. Zrelativiziral je pomen šefovih tvitov, četudi se je nanje presenečeno, če že ne zgroženo, odzval skorajda ves demokratični svet, vsaj znotraj EU. Ne pozabimo, da gre za edinstveni primer predsednika vlade ene od članic Unije, ki je izstopil iz predhodnega dogovora o usklajenem odzivu na izid volitev v ZDA ter odkrito navijal za poraženega predsednika in ga že sredi štetja glasov razglasil za zmagovalca ter tekmeca in kasneje dejanskega zmagovalca celo žalil.

Logar je izpostavil, da »nikoli prej odnosi z ZDA niso bili na tako visoki ravni« (prej seveda pomeni pred Trumpom in preden je vajeti vladanja v Sloveniji prevzel Janša), za domnevno prejšnje slabo stanje pa je kakopak okrivil prejšnje vlade in vztrajal pri pomenu transatlantskih odnosov, ne da bi kdo o tem niti z besedo podvomil.

Po teh izjavah, pri čemer sem odmislil aroganco, ki je za Logarja značilna, čeprav ne spada k diplomatom, zlasti ne njihovim vodjem, sem spoznal, da imamo na vrhu zunanje politike in diplomacije ministra, ki nima pojma o poklicu, ki ga trenutno opravlja, oziroma o njegovih zakonitostih in potrebnih veščinah.

Kot prvo, kakšen smisel ima ponavljati, kako je transatlantstvo pomembno, ko pa se vsi s tem strinjajo in se bo ta vez nadaljevala ne glede na to, kdo bo vodil ZDA. A propos, še transjadranstvo vam pomeni bolj malo, g. minister, glede na to, da ob spremembah volilne zakonodaje v Italiji, ki prizadenejo tudi interese slovenske manjšine, nisem slišal, da bi kaj rekli. Kot drugo, k hvaljenju, kaj vse da je storila sedanja vlada v odnosu do Trumpove administracije, da bi se bilateralni odnosi povzpeli v višave, si upam dodati, da je to vsaj neosnovano, da ne rečem neokusno trditi; če sem malce bolj zloben, pa dodajam, da je »visoka raven teh odnosov kot še nikoli prej« videti bolj kot »visoka raven slovenske servilnosti« do ZDA. Naj pojasnim: Trump pri vzpostavljanju omrežja 5. generacije zahteva, da se odpovemo tehnologiji Huaweija na našem trgu, ker da je prenevarna (v resnici je naprednejša in konkurenčnejša od ameriških), pa mu takoj rečemo »seveda« in podpišemo sporazum, ne da bi počakali na usklajen odziv EU, medtem ko (še huje) preostale članice kitajskemu gigantu že odpirajo vrata. Potem Trump zahteva, da članice zveze Nato povečajo delež obrambnega proračuna (in seveda naročijo ameriško orožje in opremo), in, rečeno – storjeno, najde se 780 milijonov evrov dodatnega denarja za vojsko v trenutku, ko zaradi koronakrize zdravstveni sistem poka po šivih ter šolstvo in gospodarstvo dihata na škrge. Trump odredi, sredi že omenjene krize, prenehanje ameriškega financiranja Svetovne zdravstvene organizacije, Janša mu sledi z zahtevo po odstopu njenega generalnega direktorja, ko slednjemu, skoraj sočasno, visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Borrell izraža vso podporo EU.

Ali so to, g. minister, dejanja, ki odražajo visoko raven bilateralnih odnosov z ZDA? Kaj pa je Slovenija prejela v zameno? Podporo pri uveljavljanju arbitražne odločbe o meji s Hrvaško? Ugodnejše kredite za naše gospodarstvo? Odprtje ameriškega trga za slovenske proizvode in storitve? Gospodarska izmenjava tako ali tako raste že nekaj let. Morda poceni ameriško anticovid cepivo? Aja, vaš kolega Pompeo je izjavil, da nismo nikoli »izginili z ameriškega radarja«, in pohvalil prečudoviti Bled. No, lepo vas prosim, g. Logar, še prva dama Melania je pozabila na svojo Sevnico in nisem slišal, da bi kdo iz Bele hiše čestital našima kolesarskima asoma, ki sta kot legendi Toura zamenjali ameriškega Armstronga.

Tako kot predsednika vlade Janšo tudi vas, g. minister, pozivam k častnemu umiku, ker niste kos poslu, ki vam je bil zaupan.

Aurelio Juri, Koper