V Limi in drugih mestih po državi so ljudje s protesti in spopadi s policijo pokazali nestrinjanje z odstavitvijo izjemno priljubljenega 57-letnega predsednika Martina Vizcarre, ki v parlamentu sicer nima lastne poslanske skupine. Trdijo, da gre za državni udar pod krinko, potem ko je parlament pod vodstvom njegovega konservativnega predsednika Manuela Merina na ponedeljkovi seji izglasoval nezaupnico predsedniku države na temelju precej spornega zakona. Po dolgi razpravi je 105 poslancev 130-članskega parlamenta glasovalo za odstavitev predsednika, 19 jih je bilo proti, štirje so se vzdržali. Kot razlog za nezaupnico pa so navedli »moralno nesposobnost predsednika« oziroma sum korupcije. Po ustavi bi morala Vizcarro nadomestiti podpredsednica države Mercedes Araoz, a je ta maja letos odstopila s položaja. Tako je mesto pripadlo predsedniku parlamenta, 59-letnemu podjetniku in živinorejcu Manuelu Merinu, ki je član desne politične stranke Ljudska akcija.

V postopkih tudi 68 poslancev

Merino je drugi perujski predsednik po vrsti, ki na položaj ni bil izvoljen, ampak imenovan. Leta 2016 je na volitvah petletni mandat osvojil liberalni Pedro Pablo Kuczynski. Marca 2018 je odstopil s položaja, še preden bi ga parlament odstranil zaradi suma korupcije. Njegovo mesto je zasedel podpredsednik države Vizcarra, ki se je moral zdaj prav tako posloviti zaradi očitkov korupcije.

Parlamentarna obtožba proti Vizcarri temelji na preliminarni preiskavi, ki jo je uvedlo perujsko tožilstvo na podlagi pričevanj štirih »koristnih prič«. Te so v ločenih primerih trdile, da je Vizcarra med letoma 2011 in 2014, ko je bil guverner pokrajine Moquegua, prejel pol milijona evrov podkupnine od podjetij, ki so pridobila koncesije za gradnjo namakalnega sistema in zmagala na javnem natečaju za gradnjo bolnišnice.

Vizcarra obtožbe ves čas zanika in zahteva podrobno preiskavo. Včeraj so njegovi odvetniki podali zahtevo za umik oznake tajnosti z njegovih bančnih računov. Na ponedeljkovi parlamentarni seji je opozoril, da je v sodnih postopkih kar 68 poslancev, večinoma zaradi korupcije ali drugih kaznivih dejanj, in vprašal, ali ne bi morali tudi oni zapustiti poslanskih sedežev.

V njegovem mandatu so bili odnosi med vlado in zakonodajno vejo oblasti zelo napeti zaradi nasprotovanja poslancev globokim političnim, pravosodnim in socialnim reformam, ki jih je nameraval izpeljati. Spopad med obema vejama oblasti se ni umiril niti potem, ko je januarja lani uporabil ustavno pravico in razpustil parlament ter razpisal izredne volitve.

Šlo je v drugem poskusu

Prvič so ga poskušali odstraniti septembra z obtožbo, da je mimo predpisov pomagal prijatelju glasbeniku, a so poslanci takrat nezaupnico zavrnili. Nenavadno je tudi, kako se je Merinu mudilo s prisego za novega predsednika države, še preden bi ustavno sodišče potrdilo odstavitev njegovega prehodnika. Ob prisegi v spremstvu poveljnikov oboroženih sil je izjavil, da bo izpeljal »demokratičen prehod« in spoštoval sklic rednih predsedniških volitev aprila prihodnje leto.

Vizcarra je v ponedeljek takoj po odstavitvi zapustil vladno palačo v Limi in se preselil v svoje zasebno stanovanje, kjer ga je pričakalo več tisoč privržencev, prepričanih, da je šlo za državni udar. Oglasil se je po twitterju s sporočilom: »Odhajam z mirno vestjo, dvignjene glave in izpolnjenimi obveznostmi«. Vizcarro podpira nekaj več kot 78 odstotkov volilcev.