Madžarska vlada premierja Viktorja Orbana poskuša otežiti skupni nastop opozicije na prihodnjih parlamentarnih volitvah in je zato predlagala spremembo volilne zakonodaje, po kateri bi lahko skupne liste oblikovale le tiste stranke, ki bi imele svoje kandidate v najmanj 50 od skupno 106 volilnih okrajev. Doslej je bila meja pri najmanj 27 okrajih.

Orban, ki je v teh dneh dobil tudi mandat parlamenta za široko vladanje z odloki za naslednjih 90 dni zaradi pandemije, pravi, da je novi zakon namenjen preprečevanju kandidatur »kvazistrank«, ki da gredo na volitve samo zaradi pridobivanja javnih sredstev. Opozicija pa trdi, da gre za pripravo Orbana na volitve leta 2022 in branjenje položajev – njegov Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino.

Novi zakon bi pomenil, da bi opozicija verjetno lahko sestavila le eno ali dve listi. Tu pa bi nastale težave, ker so v opoziciji tako leve kot desne stranke. Kandidat samo ene od njih na skupni listi bi težje dobil podporo volilcev druge nazorske strani in s tem možnost izvolitve. Razdrobljeni opoziciji sistem tako ni naklonjen. Na lokalnih volitvah leta 2018 je sicer s skupnim nastopom dosegla nekaj odmevnih nekaj zmag, tudi v Budimpešti. Med levimi, liberalnimi in desnimi opozicijskimi strankami sedaj tako velja dogovor, da bi tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah imele skupne kandidate.

Madžarska ima precej zapleten volilni sistem, ki kombinira liste strank in neposredno izbiro kandidatov strank. Od 199 poslancev jih 106 izvolijo neposredno v posameznih okrajih, preostalih 93 pa porazdelijo proporcionalno glede na liste strank. Vladajoči stranki Fidesz je tako že večkrat uspelo z manj kot 50 odstotki glasov dobiti dvotretjinsko večino. agencije