V hongkonškem parlamentu je včeraj v znamenje protesta odstopilo vseh devetnajst prodemokratičnih opozicijskih poslancev, potem ko so štirim od njih vzeli mandat na podlagi novih pooblastil iz Pekinga. Zakon o nacionalni varnosti, ki ga je Hongkongu junija vsilil Peking, da bi zatrl demokratično gibanje, tako še naprej kaže svoje učinke.

Prav na podlagi tega zakona je namreč eden od kitajskih zakonodajnih odborov vseljudskega kongresa vladi Hongkonga zdaj podelil pristojnost, da iz tamkajšnjega zakonodajnega sveta, kot se imenuje mestni parlament, izključi poslance, ki ogrožajo nacionalno varnost, se zavzemajo za neodvisnost Hongkonga ali pozivajo tuje sile k vmešavanju. Odločil je tudi, da je to mogoče storiti mimo sodišč. Predsednica mestne vlade Carrie Lam je nato s tem novim pooblastilom nemudoma izključila štiri poslance.

Gre za očitno kršitev načela delitve oblasti, saj izvršna posega v zakonodajno, pa tudi za nov obvod avtonomije Hongkonga oziroma načela ena država – dva sistema. »To je še en primer tega, kako Kitajska komunistična partija tepta tisto, kar je še ostalo od demokracije v Hongkongu,« pravi zadnji britanski guverner Hongkonga lord Chris Patten. Predsednik Demokratske stranke v Hongkongu Wu Chau-wai pa je dejal: »Svetu ne moremo več reči, da imamo eno državo in dva sistema. S tem danes je naznanjena uradna smrt tega načela.«

Vsi v en glas

Lamova je izključitev štirih poslancev utemeljila s tem, da jim je že poleti prepovedala vnovič kandidirati na parlamentarnih volitvah, ki bi morale biti septembra, pa so jih potem predstavili za eno leto. Dejala je, da je sicer naklonjena različnim mnenjem v zakonodajnem svetu, da pa »morajo biti ta izražena odgovorno«. Vendarle, kot je poročal BBC, so štirje izključeni poslanci v resnici zmerni zagovorniki demokracije, ki se nikoli niso zavzemali za neodvisnost Hongkonga, ampak le za njegovo avtonomijo.

Zakonodajni svet Hongkonga ima 70 poslancev, 35 je izvoljenih neposredno. Preostali so bili izvoljeni z blagoslovom Pekinga, predvsem kot predstavniki industrije, bank, trgovine in drugih posebnih interesov. Devetnajst opozicijskih poslancev je torej predstavljalo manjšino, njihov odstop pa vendarle pomeni, da bo zakonodajni svet poslej povsem v rokah ubogljivih do Pekinga.

Navidezna avtonomija

Lamova je preložitev volitev v zakonodajni svet julija utemeljila s povečanjem števila okužb s koronavirusom, in sicer tedaj na več kot sto novih na dan (trenutno le od 5 do 10). Zagovorniki demokracije in avtonomije pa so to razumeli kot izgovor za preprečitev njihove zmage.

Zakonodajni svet naj načeloma sicer ne bi imel samo vloge mestne skupščine, saj je nasproti Pekingu nosilec avtonomije Hongkonga. Toda ta je bolj navidezna že od sprejetja zakona o nacionalni varnosti, s katerim je Peking posegel v neodvisno sodno oblast Hongkonga. To je bil njegov odgovor na eno leto trajajoče množične proteste. Zaradi tega zakona mestne oblasti tudi s pomočjo in pod pritiskom ljudi iz Pekinga zapirajo privržence demokracije in avtonomije ter seveda zagovornike samostojnosti. Do aretacij prihaja že zaradi zapisov na družbenih omrežjih. Mnogi opozicijski politiki so se zato izselili.

Odziv na ameriške volitve?

Sedanja krnitev nedotakljivosti zakonodajne oblasti in odstranitev štirih poslancev, ki sta se najbrž zgodili na pritisk Pekinga in ne zaradi zahteve Lamove, bi lahko že bili odziv na volilno zmago Joeja Bidna v ZDA. Novoizvoljeni ameriški predsednik je namreč obljubil, da bo ščitil demokracijo in avtonomijo Hongkonga, kot to izhaja iz dogovora med Pekingom in Londonom leta 1984. Skratka, preden bi se Biden lahko oprl na opozicijske poslance, ki so zagovorniki demokracije, jih je Peking oslabil oziroma so nato raje odšli kar sami.