Že več let obstajajo s posnetki in številnimi pričanji podkrepljena poročila nevladnih organizacij, da hrvaška policija nasilno vrača migrante v Bosno in Hercegovino, jim odvzema telefone, jih pretepa in ne upošteva prošenj za začetek azilnega postopka. Obstajajo tudi poročila, da Hrvaška in druge države na zahodnobalkanski migracijski poti pri tovrstnem ravnanju sodelujejo in da je evropska komisija pri nečednostih hrvaške policije med njenim varovanjem zunanje meje EU zamižala. Ali je v tem kaj resnice, bo zdaj ugotavljala evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly.

Na pobudo nevladne organizacije Amnesty International je namreč začela preiskavo, ali oziroma kako evropska komisija zagotavlja, da hrvaške oblasti pri nadzoru meje spoštujejo temeljne človekove pravice. Hrvaška bi morala s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev zagotoviti tudi ustrezen mehanizem nadzora, da so aktivnosti policije ob meji v skladu s človekovimi pravicami. Ker obstajajo dvomi, ali takšen nadzorni mehanizem obstaja oziroma deluje, bo to pregledala varuhinja, ob tem pa tudi, kako so se porabila zanj namenjena evropska sredstva.

Pozornost preusmerjena v Bruselj

Po podatkih Amnesty International je Hrvaška od leta 2017 prejela dobrih 23 milijonov evrov nujne pomoči za upravljanje mej in migracij. V precejšnji meri naj bi s temi evropskimi sredstvi financirala delovanje policije na meji, tudi plače policistov. Zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic in tudi proračuna EU je evropska varuhinja na komisijo naslovila vrsto vprašanj, na katera mora ta odgovoriti do konca januarja. O’Reillyjeva želi izvedeti, kako komisija preverja učinkovitost nadzornega mehanizma hrvaške policije, ali je bil ta res ustanovljen oziroma kako preverja, ali policija v sofinanciranih operacijah na meji dejansko spoštuje človekove pravice.

Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija pozdravlja začetek preiskave, ker je po njenem prvi korak k zaščiti temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil, četudi do nje prihaja pozno. Preiskava po njeni oceni pomeni, da se ta tema premika k vprašanju etičnosti in odgovornosti delovanja evropske komisije. »Ravnanje z migranti, begunci in prosilci za azil na evropskih mejah je zagotovo eno od področij, kjer Evropa pada na izpitu spoštovanja temeljnih človekovih pravic in solidarnosti – do ljudi na begu in tudi do svojih mejnih držav,« pravi Nagličeva.

V evropskem parlamentu je posebna delovna skupina za schengen večkrat razpravljala o nasilnem vračanju migrantov in o tem, ali je bil na Hrvaškem dejansko vzpostavljen mehanizem za nadzor delovanja policije. Svojo preiskavo je sprožila tudi evropska komisija in po naših informacijah ugotovila, da evropski denar ni bil porabljen namensko.

Članstva v schengnu ni na vidiku

Evropska komisija je konec oktobra napovedala, da bo od Zagreba zahtevala pojasnila o poročilih množičnega kršenja človekovih pravic migrantov na meji z BiH. Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je to storila potem, ko je nevladna organizacija Danski svet za begunce zbrala več kot 70 pričevanj migrantov v BiH, kamor jih je hrvaška policija po njihovih trditvah nasilno vrnila. Pričevanja vključujejo tudi obtožbe o spolnem nasilju. Hrvaško notranje ministrstvo je zaradi teh navedb sprožilo preiskavo.

Hrvaška sicer želi čim prej vstopiti v schengen, premier Plenković to pričakuje do sredine leta 2024. Politično zeleno luč o izpolnjevanju pogojev je Zagrebu prižgala prejšnja evropska komisija. Ocena dejanskega izpolnjevanja pogojev za vstop v schengen pa še ni končana. Tudi Svet EU še ni izdal aktov, na podlagi katerih bi svoje mnenje podal evropski parlament.

»Upam, da bo ta preiskava vplivala na presojo o zeleni luči za pristop Hrvaške v schengensko območje. Želela pa bi tudi, da se zavedamo pomena soodgovornosti Slovenije. Slovenska policija namreč že vrsto let, ne glede na znana dejstva o ravnanju hrvaške policije, v to državo vrača ljudi in jih s tem postavlja v nevarnost pretepanja, mučenja in slabih razmer v bosanskih taboriščih,« pravi Nagličeva.