Zatekanje, srbečica, izpuščaji in bolečine v trebuhu so simptomi, ki jih ob zaužitju določene hrane doživlja vedno več ljudi. Eden izmed štirih alergikov pa bo vsaj enkrat v življenju ob stiku z alergenom doživel resnejšo reakcijo, ki je včasih tudi usodna – anafilaktični šok, pri katerem se telo burno in sunkovito odzove na snov, ki jo imunski sistem zmotno oceni kot nevarno. Posledice takšne napake imunskega sistema so lahko brez ustrezne zdravstvene pomoči smrtonosne, saj osebi nenadoma močno pade krvni tlak, jezik oteče, dihalne poti pa se zožijo, kar oteži ali onemogoči dihanje.

Alergijske bolnišnične obravnave so se potrojile

Danes ima alergijo na snovi v hrani več ljudi kot kadar koli v preteklosti, še posebno so v porastu alergije pri otrocih. Čedalje več ljudi doživlja resne alergijske reakcije, ki terjajo nujno medicinsko pomoč. Po podatkih CNN se je število tovrstnih bolnišničnih obravnav med letoma 1993 in 2006 potrojilo. »Nikakršnega dvoma ni, da so alergije v norem porastu,« pravi Graham Rook, profesor medicinske mikrobiologije z Univerzitetnega kolidža v Londonu. Ali je morda mogoče, da se nam tako samo zdi, ker smo na to bolj pozorni? Strokovnjak za alergije Kari Nadeau s Stanforda pravi, da nikakor ne, saj se diagnostika na tem področju v zadnjih letih ni kaj dosti izboljšala. Po mnogih ocenah naj bi bilo dandanes v razvitem svetu od 7 do 10 odstotkov ljudi alergičnih na snovi v hrani, medtem ko je bilo še pred petdesetimi leti zgolj tri odstotke prebivalstva alergikov. Nadeau porast alergij označuje za »epidemičen«, a ob tem priznava, da je težko povsem natančno vedeti, koliko ljudi je v resnici alergičnih na hrano, ker se v samoocenah za alergike pogosto označijo tudi tisti z intoleranco za posamezna živila, saj so simptomi zelo podobni. A gre za pomembno razliko: pri intoleranci ne gre za odziv imunskega sistema, medtem ko ta pri ljudeh z alergijo pretirano reagira na sicer nenevarne snovi.

Je res kriva pretirana higiena?

Neizpodbitno dejstvo je, da so alergije na hrano pogostejše v razvitem svetu, kar kaže na to, da je razlog verjetno v okolju in zahodnem načinu življenja. Strokovnjaki si niso povsem enotni, kaj natanko prispeva k tolikšni pojavnosti alergij na hrano. Možnih razlag je več, najstarejša in najbolj razširjena med njimi pa gre nekako takole: v čistejšem okolju je večja možnost za pojav alergij. Stroka danes ni naklonjena tej teoriji, ker bi lahko zaradi nje kdo napak domneval, da je pomanjkanje higiene dobro za zdrav razvoj.

Strokovnjak za mikrobiologijo Rook pravi, da se mikroorganizmi, ki živijo v črevesju, zelo počasi spreminjajo in prilagajajo. »Naši moderni domovi vsebujejo mikrobioto, ki nima nobene zveze z mikroorganizmi zunanjega sveta, v katerem smo se kot vrsta razvili,« pojasnjuje strokovnjak. Ljudje smo vedno manj izpostavljeni tem mikroorganizmom, »starim prijateljem«, ki znajo odlično pomagati človeškemu imunskemu sistemu pri pravilnem odzivanju na neznane snovi. K slabšemu razvoju imunskega sistema, kar se odrazi v alergijah, pripomore tudi raba antibiotikov v zgodnjem otroštvu, so potrdili znanstveniki. Znanost preučuje še povezavo med alergijami na snovi v hrani in carskim rezom. Raziskave kažejo, da so otroci, ki so na svet prišli s carskim rezom, bolj podvrženi možnosti za razvoj alergij, saj niso bili izpostavljeni bakterijam v porodnem kanalu. Dober vir koristnih in raznolikih mikroorganizmov so tudi hišni ljubljenčki, ugotavljajo danski znanstveniki. Nedavno so namreč opravili raziskavo, s katero so potrdili, da prisotnost mačk ali psov v prvem letu otrokovega življenja pomembno zmanjša pojavnost kasnejših alergij na snovi v hrani.

Ker zdravila, ki bi pozdravilo alergijo, ni, alergikom ne preostane drugega kot natančno prebiranje deklaracij in zanašanje na to, da so alergeni pravilno navedeni.