Najnovejša anketa Zavoda RS za zaposlovanje med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi, ki nje bila izvedena oktobra, je pokazala, da polovica anketiranih delodajalcev v prihodnjega pol leta ne pričakuje sprememb v povpraševanju po njihovih izdelkih ali storitvah. Dobra četrtina delodajalcev (28,3 odstotka) pričakuje poslabšanje, delež podjetij, ki menijo, da se bo gospodarska aktivnost krepila, pa znaša 18,4 odstotka.
Najbolj optimistični so delodajalci iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (50,2 odstotka jih napoveduje porast povpraševanja po storitvah oziroma izdelkih), informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (25 odstotkov) in finančnih in zavarovalniških dejavnosti (24,6 odstotka). Najbolj zaskrbljeni glede trenda povpraševanja so delodajalci iz gostinstva (68,8 odstotka jih napoveduje upad povpraševanja), sledijo jim delodajalci iz tako imenovanih drugih dejavnosti, kamor sodijo razne storitvene dejavnosti (44,8 odstotka in iz dejavnosti trgovine (39,1 odstotka).
Glede na velikost podjetij so najbolj optimistični veliki delodajalci (250 zaposlenih ali več), kjer je takšnih tretjina, sledijo jim srednje veliki delodajalci z 18,5 odstotki in mali delodajalci (10 do 49 zaposlenih), ki v 17,7 odstotkih primerov napovedujejo rast povpraševanja po svojih izdelkih ali storitvah.
Delodajalci bodo potrebovali 26.000 novih delavcev
Delodajalci za prihodnjega pol leta napovedujejo 1,3-odstotno rast zaposlenosti, saj načrtujejo, da bodo potrebovali približno 8600 novih delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja (upokojitve, porodniški dopusti in dopusti za nego in varstvo otrok...), nekaj pa tudi zaradi večjih potreb. Najbolj spodbudne so napovedi za druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti (4,8-odstotna rast), gradbeništvo (4,3-odstotna rast zaposlenosti), zdravstvo in socialno varstvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (obe 3,3-odstotna rast). Največji upad števila zaposlenih predvidevajo delodajalci iz gostinstva, za katerega je napovedan 2,3-odstotni upad, ter kmetijstva (1,5-odstotni upad) in kulturnih, razvedrilnih, rekreacijskih dejavnosti (1,2-odstotni upad).
Na zavodu za zaposlovanje glede na odgovore delodajalcev predvidevajo, da bodo v prihodnjih 6 mesecih skupaj iskali približno 26.000 delavcev. Delodajalci bodo najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, prodajalce, varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, vojake, poklice za zdravstveno in socialno oskrbo, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, elektroinštalaterje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Nekateri od teh poklicev so že dalj časa deficitarni, letos pa se visoko umeščajo tudi poklici za zdravstveno in socialno oskrbo (med katerimi je recimo poklicna skupina osebnih asistentov), pa tudi poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu. Med poklici za neindustrijski način dela bodo najpogosteje iskani kovinarji, strojni mehaniki in gradbinci, med strokovnjaki pa strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično–tehnoloških ter ter zdravstva.
Najbolj iskani delavci za preprosta dela, zidarji in prodajalci
Anketni podatki kažejo, da se od pomladi strukturna neskladja na trgu dela niso bistveno spremenila. V povprečju se je v preteklega pol leta tretjina delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, dobra tretjina (34,7 odstotka) pa pri iskanju ustreznih kandidatov za prosta delovna mesta ni imela težav. Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v zdravstvu in socialnem varstvu (57,6 odstotka), kmetijstvu (52,6 odstotka) in gradbeništvu (45,4 odstotka).
Med poklici, za katere so imeli delodajalci največ težav pri iskanju ustreznih kadrov, so na prvih mestih zidarji, vojaki, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalci, varilci, kuharji, orodjarji, elektroinštalaterji in natakarji.
Nekaj manj kot polovica delodajalcev (48,7 odstotka), ki je imela težave z zaposlovanjem določenih kadrov, navaja, da je morala podaljšati postopke zaposlovanja, dobra tretjina (37,9 odstotka) ni nikogar zaposlila, četrtina je iskala delavce v tujini (24,9 odstotka), petina (20,1 odstotka) pa jih je z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov spremenila, razširila oziroma omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj. Višjo plačo ali druge bonitete je ponudilo 6,1 odstotka delodajalcev, 3,9 odstotka pa se jih je lotilo najemanja delavcev pri agencijah za zaposlovanje. Delavce najpogosteje iščejo v tujini delodajalci iz gradbeništva ter prometa in skladiščenja. Višjo plačo oziroma druge bonitete so delodajalci najpogosteje ponudili v gostinstvu in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Najemanja delavcev pri agencijah za zaposlovanje pa se lotevajo predvsem delodajalci iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.
Tretjina delodajalcev (34,1 odstotka) pričakuje, da bodo imeli tudi v prihodnje težave pri iskanju delavcev. Tovrstna skrb je še posebej navzoča pri velikih delodajalcih z 250 ali več zaposlenimi (50,9 odstotka).