Po dolgih letih nedejavnosti je lani znova oživela Kulturniška zbornica Slovenije (KZS); dobila je nov ustanovitveni akt, a tudi novega predsednika – to je Janoš Kern, direktor ustanove Imago Sloveniae, sicer tudi državni svetnik. Ta se je, kot pravi, lotil temeljite prenove organizacije, ki ni nikdar zaživela na način, kot je bilo zamišljeno. »Trenutno zbornica še vedno nima urejenega financiranja, kljub temu pa je zelo aktivna na številnih področjih,« zatrjuje.
Med poleni in načrti
Pobude za ustanovitev kulturniške zbornice segajo v leto 1992, ko so zamisel o njej podprli mnoga društva in posamezniki, ki so ugotovili, da so strokovna združenja v novem sistemu izgubila vsakršno vlogo pri oblikovanju kulturne politike. Zbornica naj bi kot prostovoljna organizacija, ki bi združevala stanovska društva in izvajalce kulturnih dejavnosti, ponudila prostor za iskanje strokovnih rešitev ter njihovo posredovanje politiki; bila naj bi torej nekakšna dialoška partnerica ministrstva za kulturo. Leta 1996 je bila tudi res ustanovljena, vendar svojega namena ni nikoli zares opravljala, čeprav je bila vanjo včlanjena večina stanovskih društev in drugih organizacij v kulturi. Pred leti so jo nekateri že razglasili za neobstoječo, drugi so ugotavljali, da marsikomu ni bilo nikoli v interesu, da bi zaživela. Posredno to ugotavlja tudi Kern: »V dosedanjem mandatu smo bili že deležni kar nekaj polen; očitno ponovna obuditev zbornice moti nekatere lobije v kulturi in politiki.«
Pravi, da ga to preseneča. »Zbornica ni nikomur konkurenca, želi samo na profesionalnih osnovah povezati kulturni sektor. Naš cilj ni odpiranje fronte proti komur koli, temveč vzpostavljanje tvornega dialoga, zasnovanega na strokovno utemeljenih argumentih in dobrih praksah, kar bi pripomoglo pri oblikovanju učinkovitih kulturnih politik.« Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi sicer za zbornico predvideva številne naloge, novi predsednik pa gre še malce dlje. »Kot pomemben cilj vidim tudi podporo kulturnim organizacijam na področjih, kot so na primer organizacija, promocija in kulturni marketing, vodenje knjigovodstva in računovodstva ali svetovanje na področju razpisov. Večina organizacij je namreč kadrovsko podhranjena in jim zato primanjkuje tovrstnega specifičnega znanja,« dodaja Kern. »S takšnimi 'skupnimi službami' bi povečali učinkovitost njihovega delovanja in posledično tudi povišali kakovost umetniške produkcije.«
V zbornico je trenutno včlanjenih 75 kulturnih organizacij, od tega 24 reprezentativnih društev in združenj, ki združujejo več kot 6500 članov, kar predstavlja velik del kulturnega sektorja. »Glede na dejstvo, da je bila zbornica vrsto let pasivna, to vidim kot uspeh,« razmišlja Kern. »Predvsem me veseli vse večje zavedanje kulturnikov, da je lahko prihodnost kulture le v sodelovanju in povezovanju; nekaj združenj je še vedno nezaupljivih do zbornice, a z njimi vseeno dobro sodelujemo.«
Veliko »tihe diplomacije«
Zakon med drugim določa, da naj bi zbornica spremljala in ocenjevala vpliv kulturne politike na kulturni razvoj, dajala mnenje k nacionalnemu kulturnemu programu, obravnavala predloge zakonov in predpisov, ki se dotikajo področja kulture, ter dajala različne pobude in predloge. Kot pravi Kern, so pri tem zelo dejavni. »Morda je le naš način dela manj opazen, poleg tega veliko naših aktivnosti poteka prek državnega sveta, kar nam omogoča moj položaj državnega svetnika za kulturo in šport.« Tu omeni koronakrizo, kjer je imel državni svet pomembno vlogo pri vključitvi samozaposlenih v prvi paket ukrepov, pobude za implementacijo raznih zakonov (o kulturnem evru, o umetniškem deležu v javnih investicijah, o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi), za uvedbo davčnih olajšav za vlaganje v kulturo ter za ustanovitev specialistične zdravstvene enote za delujoče na področju umetnosti in kulture. »Svoje predloge smo pripravili tudi za medijski zakon, zakon o urejanju prostora in pravilnik o strokovnih komisijah.«
Med drugim ima zbornica nalogo, da predlaga enega ali dva člana v svete večine javnih zavodov. »To razumemo kot izjemno odgovorno nalogo. Razvejana mreža članstva nam omogoča, da najdemo kompetentne kandidate na vseh področjih, izbor pa uskladimo tudi s potrebami zavodov,« poudarja Kern. »V svet Narodne in univerzitetne knjižnice smo tako na primer imenovali znanstvenika s področja računalništva, ki se ukvarja z digitalizacijo procesov, avtomatskim procesiranjem naravnega jezika ter načrtovanjem in upravljanjem podatkovnih skladišč, kar je znanje, ki se ga lahko dobro uporabi v delu NUK.«
Običajna praksa je, da se te kandidate izbere skupaj s strokovnimi združenji z nekega področja; enako velja za dajanje mnenj za pravico do plačila prispevkov za samozaposlene, ki je prav tako ena izmed dejavnosti zbornice, četudi na ministrstvu za to obstaja tudi posebna komisija. »Glede na pomembnost tega dvojna presoja ne škoduje,« meni Kern. »Zaradi velikega števila vlog in premajhne ekipe pa nam to predstavlja precejšen zalogaj.«
Nejasnost glede financ
»Ena izmed prioritet je trenutno zagotovitev stabilnega financiranja,« pristavi Kern. »Svetla točka za prihodnost je rekordni proračun ministrstva za kulturo za naslednje leto, ki naj bi znašal 283 milijonov evrov.« Ni povsem jasno, koliko bo imela od tega zbornica – krovni kulturni zakon sicer res določa, da je ministrstvo dolžno sofinancirati izvajanje nalog, ki jih v javnem interesu opravi KZS, a v praksi doslej ni bilo tako. »V vsem dosedanjem obdobju niso bili nikoli sprejeti finančni standardi in smernice, ki bi ustrezno vrednotili posamezna dela in aktivnosti, povezane z izvajanjem nalog v javnem interesu,« so pojasnili na ministrstvu. »V preteklosti se je financiranje zbornice reševalo iz proračunske postavke za strokovne komisije, kar pa ni bila najbolj ustrezna rešitev, zato ministrstvo od leta 2016 naprej zbornice ni več financiralo.« Zaradi neaktivnosti ter pomanjkanja sredstev je administrativna in finančno-računovodska služba zbornice leta 2017 nehala poslovati – vse do letos.
Na ministrstvu menijo, da bi morala zbornica za uspešno in neodvisno delovanje več napora usmeriti v zagotavljanje lastnih sredstev, na primer iz članarine in drugih virov. »Iz letnih poročil je namreč razvidno, da zbornica s tovrstnimi sredstvi praktično ni razpolagala,« dodajajo. Vprašanje pa je, koliko denarja je mogoče zbrati s članarino, kajti večina članov nima omembe vrednih proračunov. Kern je na začetku načrtoval, da bi se zbornica lahko financirala iz novega sklada za razvoj nevladnih organizacij. »Vendar pa nam iz omenjenega vira na žalost ni uspelo pridobiti sredstev, tako kot tudi ne nobenemu od reprezentativnih stanovskih združenj.«
