Voditelji evropskih držav in EU so se sestali po nedavnih terorističnih napadih v Franciji, Avstriji in Nemčiji, da bi našli skupen odgovor na nevarnost, ki jo predstavljajo islamski skrajneži. V središču pogovorov pa je bilo predvsem vprašanje reforme schengenskega prostora, ki omogoča prost pretok blaga in ljudi znotraj EU.

»Ni se nam treba pripraviti na več nadzora,« je dejala nemška kanclerka Angela Merkel po virtualnem srečanju. Kot je pojasnila Merklova, so se zavzeli predvsem za boljši nadzor na zunanjih mejah Evropske unije in naključni nadzor znotraj schengna.

Von der Leynova pa je opozorila na raven svobode v Evropi. »Naša Evropska unija je neverjeten prostor svobode. Ampak to svobodo lahko obranimo samo, če bo varna,« je dejala. Ob tem je napovedala, da bodo maja prihodnje leto v Bruslju predstavili strategijo za reformo schengna.

Francoski predsednik Macron pa je med drugim poudaril, da je pravica do azila namenjena tistim, ki se borijo za svoboščine. »Ne gre za omejevanje ali črtanje pravice do azila, ampak jo je treba pravilno uporabiti,« je povedal.

Von der Leynova je dodala, da bi morali biti v Evropi bolj aktivni pri preprečevanju radikalizacije morebitnih napadalcev. V Bruslju naj bi na to temo do konca meseca predstavili akcijski načrt za integracijo.

Merklova, Macron in drugi voditelji so se še strinjali, da se je treba na tem področju boriti tudi proti sovraštvu na spletu.

Kurz se je medtem na današnjem srečanju zavzel predvsem za strožjo obravnavo radikaliziranih islamistov, ki se vračajo v Evropo iz tujine. Prepričan je, da bi morala imeti policija več pooblastil glede nadzora teh ljudi, tudi ko že zapustijo zapore.

Macron je videokoneferenco gostil po več napadih islamskih skrajnežev. V Dresdnu je v začetku oktobra Sirec z nožem umoril moškega, še enega pa huje ranil. V napadu v Parizu je bil obglavljen učitelj, v Nici pa je napadalec ubil tri ljudi v cerkvi. Pred enim tednom pa je privrženec skrajne Islamske države na Dunaju ubil štiri ljudi.