Povsem mirno in tiho, ne da bi se prestopil za centimeter, je Jože Šercer še drugič letos poslušal sodbo petčlanskega senata s sodnico Majo Povhe na čelu. Morda si je k srcu vzel nasvet zagovornika pred dvorano, naj se ne glede na razplet ne razburja. Med dolgo obrazložitvijo senata, zakaj so se odločili, da je Šercer tudi v drugo kriv poskusa umora sosede na zahrbten način septembra predlani in zakaj so se odločili za 15 let kazni, sicer zakonski minimum za tako kaznivo dejanje, je tu in tam samo globoko zavzdihnil. Za posedovanje orožja in kopice streliva, za kar ni imel dovoljenja, so mu naložili dodatnega pol leta zapora, enotno pa 15 let in štiri mesece, v kar se všteje čas, ki ga je od dne napada že preživel v priporu. Tega so mu zaradi ponovitvene nevarnosti tudi podaljšali. »Govorimo o enem najbolj zavrženih kaznivih dejanj, tega vedenja ni nič izzvalo, zanj ni bilo razloga, izvedeno je bilo premišljeno in na odmaknjenem kraju,« je bila glede odločitve jasna sodnica.

Strel iz zasede v grmovju

»Dogodek seveda obžalujem. Nesporno je, da je prišlo do poškodbe,« je le kakšni dve uri prej 68-letnik z ne povsem jasnimi stavki nagovoril senat. Glas se mu je zaradi solza krhal, ko mu je odvetnik namignil, naj vendarle sede in neha govoriti, je v nekakšno opravičilo zamrmral, da pač govori neumnosti. »Nameravali ste jo ubiti, ne zgolj prestrašiti,« je sodnica Povhetova izpostavila ključno odločitev senata. Ta je sledil obtožnici, da je Šercer septembra 2018 v Papežih sosedi skušal vzeti življenje tako, da jo je zgodaj zjutraj še v temi kar dve uri čakal v zasedi v grmovju, nato pa s puško šibrovko z razdalje od osem do enajst metrov ustrelil vanjo, jo ranil v roko, nakar je ona zbežala. »Že v preiskavi ste priznali, da ste to storili, da ste jo opazovali noč in dan, jo spremljali, vedeli, kje hodi, potem pa na sojenju rekli, da ste jo želeli samo prestrašiti, da se ne bi več dobivala s prijateljem,« je razložila sodnica. Šercerju namreč ni bilo všeč, da sosedo še ne leto dni po smrti njenega moža obiskuje drug moški. Pred incidentom jo je zaradi tega že zmerjal s prasico in ku..o ter ji grozil s smrtjo, če se to ne konča. »Lahko bi streljali v zrak, lahko bi prišli podnevi k njej, če bi jo res želeli samo prestrašiti, strel sploh ni bil nujen,« je odločila. Na morilski naklep je po mnenju senata kazalo tudi to, da je v zasedo v grmovju s seboj vzel orožje, in še, da v dveh urah čepenja v zelenju načrta ni opustil. Namen napadalca, ne stopnja poškodbe, je tisto, kar je pomembno za potrditev poskusa umora, saj je obramba vztrajala, da morilskega naklepa ni bilo, da ni streljal še drugič ali se celo zapodil zanjo. »Imela je srečo v nesreči, da jo je odnesla z lažjo poškodbo,« je še dodala sodnica.

Nebistveno zmanjšana prištevnost

Višje sodišče je julija letos razveljavilo januarja odrejeno sodbo. Višji sodniki so sicer ocenili, da se je okrožno sodišče odločilo za pravo pravno kvalifikacijo: nedvomno je šlo za poskus umora na zahrbten način, so pa menili, da še vedno ni dovolj razčiščena obtoženčeva razsodnost. Strokovnjaka komisije za izvedensko mnenje medicinske fakultete sta ugotovila, da je Šercer preprosta oseba s šibko osebnostno strukturo, da je gojil intenzivna čustva do oškodovanke (a ne nujno ljubezenska), ki pa so zaradi spremembe razmer privedle do tesnobe in anksioznosti. Soseda je namreč Šercerju po smrti mame kuhala, nanjo je bil zelo navezan. V času napada pa njegova prištevnost ni bila bistveno zmanjšana in je tako vedel, kaj počne.

Obramba je sicer zahtevala oprostilno sodbo, tožilstvo pa 20-letno zaporno kazen, a se je senat za kazen na spodnji meji odločil tudi zaradi določenih olajševalnih okoliščin: težkega otroštva in mladosti ter travm, ki so izhajale iz tistega časa, da je bila njegova kriminalna kartoteka doslej prazna, da ni bil problematičen…