Tako kot je pred šestimi tedni nepričakovano ponovno vzplamtel zamrznjeni konflikt v Gorskem Karabahu, je včeraj nenadoma tudi potihnil. Ko so se zjutraj vzdolž črte spopadov med azerbajdžansko in armensko stranjo začeli razmeščati prvi od 1960 ruskih vojakov, ki bodo imeli vlogo mirovnih sil s petletnim mandatom, se je območje prebudilo v novo realnost.

Od sedmih zjutraj je začela veljati prekinitev spopadov. Dogovor so dosegli s posredovanjem Kremlja, potem ko je v ponedeljek Azerbajdžan nad armenskim ozemljem sestrelil ruski helikopter, ki je letel dobrih sto kilometrov od ruskega oporišča na severu Armenije. Rusija je dogovor s sprtima stranema dosegla oziroma ga vsilila brez sodelovanja ZDA in Francije, ki z Rusijo sopredsedujejo skupini Minsk. Ta je nastala v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje za rešitev spora v Gorskem Karabahu. Dogovor je tako zmaga za Kremelj in utrjuje njegove pozicije na območju bivše Sovjetske zveze.

Obsežne ozemeljske koncesije

Gorski Karabah je območje v Azerbajdžanu z večinskim armenskim prebivalstvom in pod okupacijo Armenije. Do dogovora o končanju spopadov je prišlo po tem, ko so konec tedna azerbajdžanske sile osvojile drugo največje mesto Šuša v Gorskem Karabahu in bile le še deset kilometrov oddaljene od prestolnice Stepanakert. Nato je v ponedeljek Azerbajdžan sestrelil ruski helikopter in se za smrt dveh članov posadke Moskvi opravičil. Le nekaj ur pozneje je bila razglašena prekinitev spopadov, s čimer Armenija de facto izgublja vse okupirano ozemlje na azerbajdžanskem teritoriju.

Gorski Karabah tako po več kot četrt stoletja dobiva povsem drugačno politično-varnostno podobo. Armenija je izgubila ogromno. Azerbajdžan bo namreč smel ohraniti nadzor nad vsem ozemljem Karabaha, kar ga je osvojil med vojno. Armenske sile se bodo morale umakniti, ta umik pa se bo moral zgoditi tudi z vseh azerbajdžanskih območij na mejnem področju Armenije oziroma Karabaha.

Tudi strateško pomembna regija Lačin, skozi katero poteka ključna prometnica in oskrbovalna pot med Armenijo in Karabahom, ne bo več pod armenskim nadzorom. Petkilometrski koridor bodo nadzorovali ruski mirovniki. Vrnitev teh ozemelj Azerbajdžanu so sicer v minulih letih podpirali tudi v skupini Minsk, a se Erevan in Baku nikoli nista mogla dogovoriti niti o postopnem vračanju ozemelj niti o statusu Karabaha. Povrhu vsega bo Azerbajdžan dobil še prometno povezavo čez armensko ozemlje do Nakičevana, svoje eksklave ob meji z Iranom. Po oceni ruskega predsednika Vladimirja Putina bo prekinitev spopadov prinesla možnosti za politično rešitev konflikta. Zdajšnji dogovor po besedah Putina pomeni, da se bodo pregnani iz Karabaha lahko vrnili na svoje domove, obe strani pa bosta tudi izmenjali vojne ujetnike in trupla ubitih med boji.

Nemiri zaradi izgubljene vojne

Medtem ko so včeraj v Azerbajdžanu slavili zmago in vrnitev Gorskega Karabaha, je Armenijo zajela politična kriza. Ko je armenski premier Nikol Pašinjan skrušeno sporočil vsebino sklenjenega dogovora, so besni Armenci v noči na torek vdrli v parlament in na sedež vlade ter uničevali prostore. Predsednik države Armen Sarkisian je sporočil, da pri pripravah dogovora o prekinitvi spopadov ni sodeloval in je zanj izvedel iz medijev. Pašinjan je pojasnil, da je sporazum sprejel tudi zaradi nasvetov lastne vojske o razmerah na bojišču. Sporazum je zagovarjal tudi voditelj Karabaha Arajik Harutjunjan, rekoč da je v nasprotnem primeru grozila izguba vsega ozemlja.

Armenija pa se lahko zaradi dogovora počuti izigrano s strani Rusije. Moskva ima namreč na njenem ozemlju vojaško oporišče v okviru postsovjetskega vojaškega zavezništva – Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, v katerem Azerbajdžana ni. Pašinjan, ki je na oblast prišel z žametno revolucijo leta 2018, je včeraj odgovornost za divjanje množic pripisal tudi korupciji v prejšnjih vladah. V ponedeljek pa je njegov odstop zaradi številnih porazov na fronti zahtevalo 17 opozicijskih strank.