Sliši se kar malce neverjetno, a Američani so se očitno zagreli za idejo, da bi imeli po vzoru izbora za pesem Evrovizije tekmovanje za najboljšo tamkajšnjo popevko. Prav tako z glasovi občinstva oziroma z glasovanjem žirij v zveznih državah. Kar verjetno pomeni, da lahko pričakujemo tudi zavezništva in dajanje glasov. Sever – jug v popevki? »Ta država hoče imeti vse in bo imela tudi eurosong. Mislim, da ZDA tega sploh ne potrebujejo. Morda potrebuje to nekdo za nabiranje oglasov, država kot taka pa ne. Se mi pa zdi to ameriško spogledovanje z Evropo zanimivo. Verjetno nogomet v ZDA ni tako popularen kot ameriški nogomet,« pomisli ob tem Miša Molk, izvedenka za evrovizijsko problematiko.

Seveda nogomet v ZDA ni, kar je v Evropi, in od ameriške »evrovizijske« zmagovalke ne gre pričakovati, da bo na lestvicah premagala Billie Eilish. A očitno je, da se evrovizijska popevka, ki se v Evropi mnogim že dolgo zdi preživeta in nepotrebna oblika obstajanja glasbe, dejansko širi. Ne samo v ZDA. Avstralci v Evropi sodelujejo že nekaj let, obstajata karibsko in afriško tekmovanje, že nekaj časa je se pripravlja tudi pacifiško-azijska različica. V vseh primerih gre za sodelovanje z EBU oziroma Evropsko radiodifuzno zvezo, ki format tekmovanja izvaža. Vanja Vardjan, urednik zabavnega programa na RTVS, pravi: »Evrovizija se EBU splača. Pristopnina k tekmovanju se plačuje, odvisno od tega, kako velika država si, vendar pa je v našem primeru, ki smo med najnižjimi plačniki, to šestdeset tisoč evrov, medtem ko večji plačujejo več. Nemci na primer dva milijona. Obenem je zraven vedno tudi velik sponzor, pri čemer se prireditev predvaja tudi na Kitajskem.«

Kažejo se znamenja okrevanja

Letošnjega evropskega pevskega tekmovanja, ki bi se moralo maja zgoditi v Rotterdamu, zaradi pandemije ni bilo, kar je prvič v 64-letni zgodovini prireditve. In kot je dejal nekdo: »Evrovizijska popevka je kot James Bond, ki zaradi virusa že leto dni čaka na premiero. Neumnost.« Enainštirideset napevov, kolikor je bilo prijavljenih, ni doživelo publicitete, ki jo nastop na tekmovanju zagotavlja. Kljub temu se je letos favorizirani islandski napev Think About Things uvrstil med prvih 40 skladb v Veliki Britaniji. Uvrstitev na britanski lestvici še vedno pomeni merilo uspešnosti tudi za evrovizijske popevke, ne glede na to, da Angleži sami na evrovizijski popevki niso uspešni. Zadnja evrovizijska popevka, ki se ji je uspelo uvrstiti na britanski Top 40 singlov, je švedska skladba Heroes iz leta 2015. Evrovizijsko tekmovanju sicer že dolgo ne daje več takšnih hitov, kakršne je nekoč. Skladbi Puppet on a String iz leta 1967 ali Waterloo iz leta 1974 sta ob svojem času zasedli vrhove lestvic v sedmih evropskih državah. Vključno z Veliko Britanijo. Sploh zmagovita je bila Ein bißchen Frieden iz leta 1982, ki ji je to uspelo v devetih državah in velja za najbolj obči evrovizijskih hit vseh časov.

Po letu 1982 so se uvrstitve evrovizijskih popevk začele opazno slabšati. Sporadično je kakšna skladba še dosegla prvo, drugo ali tretje mesto v Avstriji, Švici ali na Nizozemskem, nobena pa ni bila več prva v Veliki Britaniji. Posebej porazna so bila devetdeseta, medtem ko se je uspešnost po letu 2000 začela spet dvigovati. Na primer Euphoria iz leta 2012 je bila po dolgem premoru evrovizijska zmagovalka, ki se je na prvo mesto lestvic uvrstila v sedmih državah. »V večini evropskih držav, razen Velike Britanije ali Francije, kjer je glasbeni posel naravnan drugače in bolj mednarodno, je Evrovizija še vedno glavni glasbeni dogodek za kompleten glasbeni posel, posebno izrazit primer tega je Švedska,« pojasnjuje Vardjan.

Evrovizijska popevka kaže znamenja okrevanja, svojstven prispevek temu gre pripisati šovom talentov. Ti so od Evrovizije pobrali glasovanje po telefonu, tako imenovani televoting, ki je bil prvič uveden na popevki leta 1998, obenem pa so obče vplivali na glasbeno industrijo. Tudi v ZDA so instant izvajalci, ki so jih te oddaje proizvedle, začeli zasedati mesta na glasbenih lestvicah. Po drugi strani se udeleženci evrovizijskih tekmovanj rekrutirajo iz njihovih vrst. Navsezadnje gre za sorodna formata TV-prireditev. Tako v primeru šovov talentov kot evrovizijske popevke nastopajoči praviloma ponudijo glas in pojavo, o ključnih zadevah (skladba, besedilo, aranžma…) pa odločajo (okoreli) profesionalci.

Ponekod isti, drugod novi

Sploh in izrazito tako bo glede izbora skladb za evrovizijsko popevko leta 2021. Prav v teh dneh se v evropskih državah dogajajo predizbori skladb, iz katerih bodo izbrali predstavnice za naslednje tekmovanje. V dvajsetih od enainštiridesetih držav, kolikor bi jih moralo sodelovati letos in bodo sodelovale tudi leta 2021, so se odločili, da jih bodo zastopala ista izvajalska imena, ki bi morali nastopiti letos. Vendar pa z drugimi skladbami. Tako tudi pri nas. Na tekmovanju leta 2021 bo Slovenijo zastopala Ana Soklič. A ne ve se še, s katero skladbo. Ožji nabor med že prispelimi predlogi bo naredila strokovna žirija, nato naj bi občinstvo izbralo med prvima dvema. Kot je razumeti glede na to, katero bo naša pevka bolj všečno odpela.

V Izraelu so se odločili za podoben pristop. Osnovni nabor šteje 221 prispelih skladb, vse pa so namenjene Eden. Pevki, ki bi morala Izrael zastopati spomladi. V izraelskem primeru bo strokovna žirija sklestila nabor na deset skladb, o katerih bo odločilo občinstvo, potem bo pa spet strokovna žirija izbrala eno od dveh prvouvrščenih. Kar bi znalo pomeniti, da bo Eden spomladi odpela deset evrovizijskih pesmi. Povsem na novo bodo izbrali pevce in pesmi v državah, kot so Italija, Hrvaška in Švedska, kjer se ne mislijo odpovedati tradicionalnim festivalom, kot sta San Remo in Dora, na katerih izbirajo evrovizijske predstavnike. Malodane v nič bo torej šlo še več glasbe, kot je je šlo doslej. Vendar pa, kot pravi Miša Molk: »Tudi ko se eurosong res zgodi, gre veliko komadov v nič.«